Klemenčič kandidat za pravosodnega ministra
Goran Klemenčič, kandidat za ministra za pravosodje je nekdanji predsednik Komisije za preprečevanje korupcije (KPK). Vodil jo je ravno v času, ko je ta januarja 2013 objavila poročilo o premoženjskem stanju predsednikov parlamentarnih strank, ki je najbolj obremenilo predsednika takrat najmočnejših strank, predsednika PS Zorana Jankovića in predsednika SDS Janeza Janšo. KPK je nato pripravila tudi nabor po njihovem mnenju nujnih ukrepov za boj proti korupciji, a ker se po mnenju senata ni nič spremenilo, so konec novembra lani tudi podali svoj odstop. Klemenčič, diplomirani pravnik z magisterijem s Harvarda, je pred vodenjem KPK deloval kot državni sekretar na notranjem ministrstvu in predaval na fakulteti za varnostne vede.V sodniških vrstah si s prihodom Klemenčiča na mesto pravosodnega ministra obetajo predvsem dobro sodelovanje. V vsakem primeru pa si, pravijo v sodniškem društvu, želijo delovati za izboljšanje vladavine prava in pravne države.

>> US o 25-ih ustavnih pritožbah nekdanje LB
Ustavno sodišče bo na današnji seji med drugim začelo obravnavo 25 ustavnih pritožb nekdanje Ljubljanske banke (LB) zoper sklepe slovenskih sodišč v zvezi z nekdanjimi podružnicami LB na Hrvaškem ter v Bosni in Hercegovini.

>> DZ v četrtek o ministrskih kandidatih
DZ bo o listi ministrskih kandidatov (kratke biografije) odločal na izredni seji, ki jo je predsednik DZ Milan Brglez sklical za prihodnji četrtek. V sklopu mandatno-volilnih zadev bodo na seji odločali o predsedniku in podpredsednici ustavne komisije DZ in o izbiri predsednika, podpredsednika ter članov komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb. Vlado naj bi sestavljalo 14 ministrstev in 16 ministrov, od tega dva brez listnice - razdelitev resorjev po strankah.

>> Strokovna komisija o mandatu Janše
Posebna strokovna komisija, ki bo oblikovala pravno mnenje o poslanskem mandatu predsednika SDS Janeza Janše, se je na današnji seji dogovorila o načinu dela, svoje stališče o mandatu Janše pa bo javnosti sporočila, "ko bo to končno", so sporočili iz državnega zbora.

>> Masleša bo predsedoval senatu v zadevi Patria
Zadeva Patria bo senatu v odločanje predložena najpozneje v mesecu dni, izhaja iz dopisa, ki ga je sodnica poročevalka v tej zadevi Vesna Žalik posredovala zagovorniku obsojenega predsednika SDS Janeza Janše, Franciju Matozu. Senatu bo očitno predsedoval predsednik vrhovnega sodišča Branko Masleša, ki ga je skušal Matoz v zadevi neuspešno izločiti.

>> Šrot vložil zahtevek za varstvo zakonitosti
Nekdanji predsednik uprave Pivovarne Laško Boško Šrot, ki je bil v zadevi Istrabenz obsojen na pet let in 10 mesecev zaporne kazni, je na vrhovno sodišče vložil zahtevek za varstvo zakonitosti, v katerem je zaprosil tudi za odlog prestajanja kazni. V zaporu na Dobu se mora sicer zglasiti 3. oktobra.

>> Veselinovič: Politika je spodbujala menedžerske prevzeme
Nekdanji predsednik uprave NLB Draško Veselinovič je na ljubljanskem okrožnem sodišču v sojenju zaradi suma oškodovanja Pivovarne Laško pri financiranju njenega prevzema dejal, da je politika nekaj časa aktivno spodbujala menedžerske prevzeme. Podaljšanje posojila Infond Holdingu po njegovem mnenju ni bilo sporno, saj je bilo zavarovano.

>> Vprašanje v celoti razlaščenih obvezničarjev bank
V celoti razlaščeni imetniki obveznic v podržavljenih bankah, ki čakajo na ustavno presojo tega dejanja, bodo, kot so napovedali že lansko jesen, za zadoščenje pravici izrabili vsa pravna sredstva. Do razlastitve v celoti ni prišlo v nobeni državi, ki je pomagala bankam, očitki, da je Bruselj v Sloveniji odpis izsilil, pa so vse glasnejši.

>> Osnutek vmesnega poročila KPK poslan Bratuškovi v torek
Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je Alenki Bratušek osnutek ugotovitev po pregledu postopka izbire kandidata za evropskega komisarja poslala v torek, danes pa bi ga Bratuškova že morala prejeti. Po prevzemu ima sedem delovnih dni časa, da poda svoj ugovor.

 

 

>> Celoten pregled aktualnih novic

 

>> Po dosedanjih 12-tih vlado sestavlja 14 ministrstev
Spremembe in dopolnitve > Zakona o Vladi Republike Slovenije (ZVRS), ki so začele veljati 6. septembra, določajo 14 ministrstev in največ tri ministre brez resorja (8. člen - primerjalnik besedila), tako bosta znova samostojni ministrstvo za javno upravo ter ministrstvo za okolje in prostor. Vlado bodo tako sestavljala ministrstva za zunanje zadeve, za notranje zadeve, za obrambo, za finance, za gospodarski razvoj in tehnologijo, za pravosodje, za javno upravo, za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, za zdravje, za izobraževanje, znanost in šport, za infrastrukturo, za kulturo, za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter za okolje in prostor. Vlada bo imela tudi ministra brez resorja za področje odnosov med RS in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah ter med RS in Slovenci po svetu. Novela dovoljuje še imenovanje dveh ministrov brez resorja, ki pa še nista vsebinsko niti kadrovsko opredeljena.

>> Pošiljanje obvestil o spremembi cen
6. septembra je začela veljati nova polletna Odredba o pošiljanju obvestil o spremembi cen, ki določa obveznosti podjetij da ministrstvu, pristojnemu za gospodarstvo, pošiljajo obvestila o spremembi cen za področji oskrbe s plinom in paro ter prodaje goriva. Priloga uredbe vsebuje obrazec obvestila, ki se pošlje ministrstvu po običajni ali elektronski pošti.

>> Novi člani personalnih svetov sodišč
Volilna komisija Sodnega sveta RS je na seji dne 9. julija 2014 ugotovila izid glasovanja in izid volitev članov personalnih svetov sodišč navedenih v Končnem poročilu o izidu glasovanja in izidu volitev članov personalnih svetov sodišč, ki so bile 17. junija 2014.

>> Direktor Urada Vlade RS za narodnosti
Pravilnik o uvrstitvi delovnih mest direktorjev s področja javne uprave v plačne razrede znotraj razponov plačnih razredov je bil dopolnjen z delovnim mestom direktorja Urada Vlade Republike Slovenije za narodnosti, ki je uvrščen v 52. plačni razred.

 

 

>> Z drugimi novimi predpisi se lahko seznanite v UL št. 65

 

>> Juncker predstavil kandidate za komisarje
Novi predsednik Evropske komisije Juncker je predstavil svojo ekipo in sestavo nove Evropske komisije. Juncker je prepričan, da je njegova ekipa močna in izkušena ter da bo s skupnimi močmi tudi učinkovita. V komisiji bo devet žensk in devetnajst moških, tri od sedmih podpredsednikov komisije bodo ženske. Ena izmed podpredsednic bo tudi slovenska premierka v odhodu Alenka Bratušek, ki bo pristojna za energetiko oz. za energetsko unijo. Glavne prioritete nove komisije: zagotoviti primerna delovna mesta za državljane, povečati investicije, spodbuditi bančna posojila realni ekonomiji, ustvariti povezan enotni digitalni trg in kredibilno zunanjo politiko ter zagotoviti energetsko varnost EU.

>> Pomoč malim in srednjim podjetjem
Evropska komisija je začela s posvetovanjem o prihodnosti politike za pomoč malim in srednjim podjetjem. Na podlagi posvetovanja bo skušala izboljšati pobudo EU za mala in srednja podjetja, ki zajema obsežen sklop ukrepov za lažje poslovanje malih podjetij in se je že pokazala kot dobra podlaga za politiko na tem področju. Posvetovanje bo potekalo do 15. decembra 2014.

>> Znižanje obdavčitve dela
Predsednik evroskupine Dijsselbloem je na Odboru za ekonomske in monetarne zadeve evropskega parlamenta dejal, da je potrebno dati več poudarka fiskalnim ukrepom, ki npr. premikajo obdavčenje stran od dela. Vendar pa je pri uresničevanju Pakta za stabilnost in rast potrebna tudi fleksibilnost, ki naj se uporabi skupaj s strukturnimi reformami.

>> Med Googlom in EU se zopet zapleta
Po februarskem dogovoru med ameriškim Googlom in Evropsko komisijo se spor glede Googlovega domnevno prevladujočega položaja zopet zapleta. Po pritožbah Googlovih tekmecev je evropski komisar za konkurenco Joaquin Almunia namreč dejal, da bo moral ameriški tehnološki velikan poiskati "nove rešitve".

>> Nelojalna konkurenca
Evropska komisija je kaznovala kartel podjetij, ki proizvajajo čipe za pametne kartice, z globo v višini 138 milijonov evrov. Podjetja so usklajevala obnašanje na trgu z dogovori o cenah, cenovnih trendih, proizvodnih kapacitetah in bodočih tržnih ravnanjih, tako na splošno kot v razmerju s posamezniki.

>> Sodišče EU
V zadevi C-162/13, v kateri nastopa Damijan Vnuk proti Zavarovalnici Triglav, so na Sodišču EU presojali o obsegu zavarovanja v primeru prometnih nesreč po direktivi 72/166. Sodniki so podrobneje pojasnili obseg varstva oškodovancev nesreč, ki jih povzročijo vozila. Obvezno zavarovanje civilne odgovornosti pri uporabi vozil mora zajemati vsako nesrečo, do katere je prišlo pri uporabi vozila, ki je bila skladna z njegovo običajno funkcijo.

 

 

>> Celoten pregled aktualnega pravnega dogajanja v EU

 

Katarina Rajgelj:
Ali ima polnoletna in razsodna samska ženska pravico do izbire?

Zoran Skubic:
Prekinitev delovnega razmerja zaradi rizične nosečnosti in status delavke po pravu EU

dr. Matej Avbelj:
Zadeva Patria - (ne)pravo v kontekstu

Sabina Kastelic:
Pravočasnost tožbe, vložene na nepristojno sodišče

 

 

>> Vsi strokovni članki iz pravnih publikacij

 

Ne dvomim, da bo na novo vzpostavljena zakonodajna veja oblasti ponovno posegla v organizacijo tudi kazenskega postopka. Mogoče bo celo čas, da se sprejme dokončne odločitve, ki se odlagajo že od 1994 leta: adversarni sistem - da ali ne, preiskava tožilstvu - da ali ne, itd. Osebno pa upam, da se bodo spremembe izvedle tudi ob premisleku o optimiziranju kazenskega postopka kot delovnega procesa. Sodna praksa ima namreč meje, ki jih lahko preseže zgolj zakonodajalec.

 

 

>> Vabljeni h komentiranju članka na Forum PRAVNIKI

 

>> Ali uporabljate zadnje veljavno besedilo ZIZ?
Besedilo Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) je od svoje prve objave leta 1998 doživelo že 27 vplivov in vse te spremembe, dopolnitve ter razveljavitve členov so upoštevane samo v IUS-INFO čistopisu ZIZ.

V časovni lestvici pa lahko pregledate vseh 28 verzij prečiščenih besedil tega zakona.

Kako se je spreminjalo besedilo vsakega posameznega člena, pa lahko spremljate v primerjalniku členov - npr. 258. člen ZIZ, ki ureja primere domnevane nevarnosti.

Začetek veljavnosti ali uporabe		Povezava na bodočo verzijo zakona:
15. september 2014		Zakon o evidenci volilne pravice (ZEVP-2)
19. oktober 2014		Zakon o izenačevanju možnosti invalidov (ZIMI)
1. januar 2015		Zakon o spodbujanju razvoja turizma (ZSRT)
1. januar 2015		Zakon o dohodnini (ZDoh-2)
1. januar 2015		Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2)

>> Priporočite Tednik IUS-INFO!
Na povezavi lahko tudi svojim prijateljem in sodelavcem omogočite brezplačno prejemanje Tednika IUS-INFO, ki vsak četrtek prinaša vse pomembne informacije o novih in spremenjenih predpisih, sodni praksi, aktualnem pravnem in političnem dogajanju v Sloveniji in EU ter novih vsebinah na portalu IUS-INFO.