V Društvu Mali delničarji Slovenije (MDS), ki je že dolgo pred podržavljanjem bank in pred razlastitvijo imetnikov hibridnih in podrejenih obveznic z ministrstvom za finance in Banko Slovenije iskalo ustrezno rešitev, so oktobra lani napovedali, da se bodo ob neuspehu obrnili na ustavno in na evropsko sodišče.
Na ustavno sodišče so po uveljavitvi novele zakona o bančništvu, ki je bila pravna podlaga za odpis, pobude vložili tako stanovski združenji malih delničarjev kot varuh človekovih pravic in državni svet, ki mu ni uspel manever z vetom na zakon. Na to temo je bilo v tem času vloženih tudi več tožb.
Čeprav so se na ministrstvu za finance in v Banki Slovenije zagovarjali, da so to naredili v skladu z novimi evropskimi pravili, nasprotniki med drugim opozarjajo, da se odpis obvezničarjev v celoti ni zgodil v nobeni državi EU, ki je reševala svoj bančni sistem. Tudi v najnovejšem primeru avstrijskega Hypa ne.
Na to, da nas je Evropska komisija v to prisilila, že dlje časa opozarjajo tako stanovski združenji malih delničarjev kot nekateri posamezniki. V pričakovanju, da bo to jesen slovensko ustavno sodišče, ki izvajanja novele zakona pred podržavljanjem bank sicer ni zadržalo, vendarle začelo obravnavo tega vprašanja, zgodbo o tem danes začenja še Večer.
Dnevnik je sredi avgusta pisal, da dokumenti iz spisa na ustavnem sodišču razkrivajo, da država pri sanaciji domačega bančnega sistema ni imela veliko manevrskega prostora, uradniki iz Bruslja pa se tega niti niso trudili skrivati.
Uslužbenec Evropske komisije na direktoratu za konkurenčnost Franck Dupont je po pisanju časnika v pismu ministrstvu za finance med drugim pojasnil, da cenijo napredek Slovenije pri predlogu za okrepljeno porazdelitev bremen na hibridne instrumente, jih pa skrbi pomanjkanje predlogov za to, kakšen bo prispevek lastnikov manj tveganih obveznic.
"Zakonska razlaga, s katero Slovenija pojasnjuje, da zakonodaja za okrepljeno porazdelitev bremen ni izvedljiva, ne vzdrži podrobnega pregleda," je po navedbah Dnevnika ovrgel opozorila slovenskih pravnih strokovnjakov, ki jih je v Bruselj posredovalo finančno ministrstvo.
Tudi Večer danes piše, da je Dupont 16. septembra lani po elektronski pošti naročal državnemu sekretarju na finančnem ministrstvu Mitji Mavku, da mora država izbrisati kupce obveznic NLB26. Dober mesec pozneje je Dupont po navedbah tega časnika okaral še vodjo oddelka za bančništvo na finančnem ministrstvu Andreja Žagarja: "Podrejeni dolg mora biti bodisi odpisan ali pa spremenjen v lastniške deleže."
Po pisanju Dnevnika je iz dokumentov sicer razbrati, da se je država želela izogniti vsaj izbrisu obveznic NLB 26, ki jih je kupilo več kot 1000 državljanov. Banka jih je namreč kot netvegan papir prodajala na svojih bančnih okencih kot alternativo bančnemu depozitu, pokupili pa so jih predvsem mali nepoučeni vlagatelji. Edino tveganje obveznice, na katerega so bili ob nakupu opozorjeni vlagatelji, je bil stečaj banke, kar je tudi argument, ki ga izpostavljata stanovski združenji malih delničarjev.
Vendar pa je časnik takrat opozoril, da je iz korespondence med Slovenijo in Brusljem razvidno, da so se ti o obsegu izbrisa pogovarjali, še preden je bila uradno znana velikost luknje v bankah oziroma natančneje v NLB, kar danes problematizira tudi Večer.
Ravnanje Slovenije pa v novo luč postavlja najnovejši oz. letošnji primer reševanja avstrijske banke Hypo, kjer obvezničarjev niso v celoti razlastili. Slovenska vlada je svojo potezo opravičevala, da če tega ne bi naredili, ne bi dobili evropskega dovoljenja za dokapitalizacijo bank in bi morali zaprositi za pomoč in vstopiti v program.
A kot najnovejša opozorila Vseslovenskega združenja malih delničarjev danes povzema Večer, bi lahko država na lastno pest s svojim denarjem dokapitalizirala banke in nato čakala na odziv komisije. Tudi če bi se uresničile Dupontove grožnje in bi se komisija odločila za najvišjo možno kazen, okoli 50 milijonov evrov, bi bil znesek znatno manjši od škode, ki so jo utrpeli vlagatelji v slovenske banke.
Podobno pot je namreč ubrala Avstrija, ki je prezrla usmeritve Evropske komisije in je aprila letos raje, kot da bi razlastila imetnike obveznic, dokapitalizirala banko Hypo s 750 milijoni evrov iz lastnega žepa. Banka je preživela, Bruselj (še) ni ukrepal, pojasnjujejo.
