Bratuškova je dejala, da je vesela in ponosna, ker jo je Juncker predlagal na podpredsedniški položaj. "Vesela sem in ponosna, da so Sloveniji znotraj Evropske komisije dosegljive stvari, za katere se je doslej govorilo, da za majhne države, kot je Slovenija, niso dosegljive," je dejala.
Prvi podpredsednik Junckerjeve komisije oziroma Junckerjeva desna roka bo postal Nizozemec Frans Timmermans, ki bo pristojen za agendo o boljši zakonodaji ter medinstitucionalne odnose.
Poleg Bratuškove bodo med sedmimi podpredsedniki komisije še Bolgarka Kristalina Georgieva, ki bo pristojna za proračun in človeške vire, Finec Jyrki Katainen, ki bo pristojen za rast in delovna mesta, Latvijec Valdis Dombrovskis, ki bo pristojen za socialni dialog, ter Estonec Andrus Ansip, pristojen za digitalni notranji trg.
Podpredsednica komisije bo tudi visoka zunanjepolitična predstavnica, Italijanka Federica Mogherini.
Za vse podpredsednike je Juncker na novinarski konferenci izpostavil, da so izredno izkušeni in sposobni posamezniki, ki bodo vodili komisarsko ekipo ter uresničevali njene glavne prioritete. Označil jih je kot "koordinatorje, vodje ekipe, kapetane" in ne kot nekakšne nadzornike ali "prvorazredne" komisarje, kot jih nekateri poenostavljeno označujejo.
Komisar za gospodarske in finančne zadeve, davke in carinsko unijo bo medtem postal Francoz Pierre Moscovici, resor za finančno stabilnost, finančne storitve in kapitalske trge pa bo vodil Britanec Jonathan Hill. Francija in Velika Britanija bosta tako v komisiji dobili ključna ekonomska resorja, obenem pa sta ti imenovanji po mnenju poznavalcev precej sporni.
Kot je poudaril Juncker, gre za močno in izkušeno ekipo, v kateri je vrsta bivših premierov in ministrov. Tretjina od 28 članov so ženske. "Svojo ekipo postavljam na igrišče in prepričam sem, da bo to zmagovalna ekipa," je zatrdil.
Glede dosjeja, ki ga je Juncker zaupal Bratuškovi, je prvi mož bruseljskega think tanka European Policy Centre Fabian Zuleeg za STA ocenil, da gre za enega najpomembnejših v novi komisiji. Svetovalec za EU in strateško komuniciranje Dragan Barbutovski se strinja, da je energetska unija "visoko na političnem dnevnem redu" bodoče komisije in Junckerja osebno.
Tudi direktorju Energetske zbornice Slovenije Niku Martincu se zdi to, da je Bratuškovi ponujeno mesto podpredsednice za energetsko unijo, velika priložnost za Slovenijo. To bi morali znati ceniti in notranje spore glede komisarke pustiti ob strani, je poudaril za STA.
A to, da je bil Sloveniji dodeljen pomemben resor, so na slovenskem političnem prizorišču danes zasenčile nove kritike na račun tega, da je Juncker izbral Bratuškovo. Tudi sam Juncker se v Bruslju ni mogel izogniti novinarskim vprašanjem glede te sporne izbire.
Juncker je zatrdil, da se je o tem temeljito pogovoril s prihajajočim slovenskim premierom Mirom Cerarjem. In Cerar je po njegovih besedah razumel, da v komisiji potrebuje liberalce, ženske in tudi bivše premiere, zato mu je na koncu "dal proste roke", da sam izbere s seznama treh kandidatov, ki je prišel iz Ljubljane.
Na vprašanje, kakšno ceno bi z vidika resorja morala plačati Slovenija, če bi se prihajajoča vlada vendarle odločila za novega komisarskega kandidata, je Juncker jasno odgovoril, da je on tisti, ki sestavlja komisijo, in da je on svojo odločitev sprejel.
Glede tega, kaj bi sledilo, če bi se protikorupcijska komisija odločila ukrepati proti Bratuškovi, Juncker ni želel ugibati. "To ni nekaj, s čimer se bom moral jaz ukvarjati. Ta odločitev mora biti sprejeta v Sloveniji," je dejal.
Cerar je medtem danes ocenil, da predstavlja to, da je Juncker Bratuškovi zaupal položaj podpredsednice za energetsko unijo resda pomembno priznanje za Slovenijo, a dodal, da bodo vendarle pomembni izsledki KPK. Sedaj je treba počakati, da komisija zaključi s postopkom, če bo ugotovila kršitve, pa bodo to zagotovo najprej morali obravnavati v Sloveniji, je pojasnil.
Obenem je ponovil, da Junckerjeve odločitve ni mogel preprečiti, in zatrdil, da bo nova vlada v prihodnje glede te zadeve "zanesljivo zelo odločna".
KPK je sicer Bratuškovi osnutek ugotovitev po pregledu postopka izbire kandidata za evropskega komisarja poslala v torek, danes pa bi ga že morala prejeti. Po prevzemu ima sedem delovnih dni časa, da poda svoj ugovor, je danes povedal predsednik KPK Boris Štefanec. Če Bratuškova pošte v 15 dneh ne bo prevzela, ji bo v skladu z zakonom vročena v hišni predalčnik.
Odzivov danes ni manjkalo tudi s strani drugih slovenskih politikov, ki se očitno (še) niso pripravljeni sprijazniti z imenovanjem Bratuškove, ki je sicer, kot je dejala, še naprej prepričana, da s postopkom imenovanja kandidatov za komisarje iz Slovenije ni bilo nič narobe.
Prvak DeSUS Karl Erjavec je ponovil prepričanje, da je bila dopisna seja, na kateri je vlada potrdila seznam kandidatov za komisarje, nezakonita. Kot je dodal, si ne predstavlja, da bi Bratuškova dobila "pozitiven signal" od Junckerja, če bi KPK ugotovila, da je bil pri postopku kandidature konflikt interesov.
Prvak SDS Janeza Janše je Junckerju poslal kar pismo in v njem opozoril na spornost imenovanja Bratuškove za komisarsko kandidatko.
"V težkih časih, ko bi pričakovali vašo pomoč, smo dobili nož v hrbet," je v pismu, v katerem poudarja, da mu piše iz zapora, med drugim zapisal Janša. "Če boste vztrajali pri predlogu Alenke Bratušek, naši evropski poslanci ne bodo imeli druge izbire kot da vas in vašo kredibilnost soočijo z njeno protievropsko držo, ki jo bo zelo enostavno dokazati," je še nadaljeval.
Pet slovenskih evropskih poslancev iz vrst EPP - Milan Zver, Romana Tomc in Patricija Šulin iz SDS ter Lojze Peterle in Franc Bogovič - je sicer danes svojo zaskrbljenost zaradi kandidature Bratuškove izrazilo v pismu Cerarju. Pozvali so ga, naj predlaga novega kandidata za komisarja, saj bi to prispevalo h krepitvi kredibilnosti Slovenije navznoter in navzven.
Ostali trije evropski poslanci iz Slovenije - Tanja Fajon (S&D/SD), Ivo Vajgl (Alde/DeSUS) in Igor Šoltes (Zeleni/Verjamem) - so bili medtem v svojem odzivu glede Bratuškove bolj zadržani.
Fajonova, ki je bila tudi sama na seznamu komisarskih kandidatov iz Slovenije, je spomnila, da bodo morali vsi kandidati še čez zaslišanja v Evropskem parlamentu. "Ali bo to tudi končna ekipa (...) bodo pokazali prihodnji meseci in leta. Šele takrat bo tudi čas za komentarje o usposobljenosti in uspešnosti dela posameznikov," je zapisala.
