Gre za pritožbe proti 25 različnim sodbam, o katerih je vrhovno sodišče odločalo med 21. junijem 2012 in 27. februarjem letos in načeloma potrdilo odločitve višjega sodišča v Ljubljani in s tem tudi ljubljanskega okrajnega oz. okrožnega sodišča. Najstarejša sodba okrožnega sodišča v Ljubljani sega v 24. maj 2010.
Te sodbe nekdanji LB načeloma nalagajo, da mora tožnikom povrniti devizna sredstva, ki so jih imeli v podružnicah nekdanje LB v Zagrebu in Sarajevu, ker da mora za ta sredstva pač jamčiti matična banka. Gre za vsote od nekaj do več deset tisoč nekdanjih nemških mark.
A v LB se s tovrstno razlago ne strinjajo in menijo, da so bile banki kršene ustavno zagotovljene pravice, v prvi vrsti do lastnine in do enakega varstva pravic, izhaja iz ene izmed ustavnih pritožb.
Kot poudarjajo, banki v Zagrebu in Sarajevu v bistvu nista bili nikoli dokončno preoblikovani v podružnici LB, ampak je šlo zgolj za formalno preimenovanje in vpis v sodni register, medtem ko LB zaradi razpada SFRJ ni nikoli prevzela njune aktive in pasive, predvsem pa da devizne vloge iz teh podružnic niso bile nikoli prenesene na LB, ampak v skladu s tedanjo zakonodajo deponirane pri Narodni banki Jugoslavije oz. tedanji centralni banki.
Opozarjajo tudi na vlogo Hrvaške in BiH pri procesih, da ni prišlo do konsolidacije bank v Zagrebu in Sarajevu v pravi podružnici LB, predvsem pa da gre za vprašanje nasledstva po nekdanji SFRJ.
Zlasti se v LB ne strinjajo z razlago slovenskih sodišč, da za to, da sta bili omenjeni banki tudi de facto podružnici, zadostuje že vpis v sodni register. Kot poudarjajo v ustavni pritožbi, je danes formalna izvedba pripojitve oz. vpis v sodni register pogojena z materialnim prenosom, po ureditvi v letu 1989 pa takega pogoja ni bilo in je do vpisa v sodni register prišlo, še preden je prišlo do materialnega prenosa sredstev.
Kot v eni od ustavnih pritožb opozarjajo v LB, je "obravnava na podlagi današnjega razumevanja in ureditve tovrstnih vprašanj brez ustrezne analize dejanskih okoliščin, pomena razpada SFRJ za relevantna razmerja in specifike takratne pravne ureditve (...) v nasprotju z osnovnimi načeli pravne države".
Pritožbe LB sicer nimajo neposredne povezave z zadnjo odločitvijo Evropskega sodišča za človekove pravice v Strasbourgu, ki je Sloveniji in Srbiji naložilo, da morata v letu dni najti sistemsko rešitev za izplačilo vseh še nepoplačanih varčevalcev v nekdanji LB oz. Investbanki.
Poleg tega, da je ta sodba uperjena proti Sloveniji kot državi in ne proti banki kot taki, je LB svojo zadnjo ustavno pritožbo vložila maja letos, medtem ko je sodišče v Strasbourgu svojo razsodbo razglasilo 16. julija. Bo pa zelo verjetno ta sodba vplivala tudi na odločanje slovenskih ustavnih sodnikov.
