c S
KOLUMNE
Prof. Dr. Dr. Klemen Jaklič Kočevski proces Po skoraj petih letih od vložene ustavne pritožbe je Ustavno sodišče v teh dneh vendarle odločilo v zadevi Kočevski proces. Odločilo je s 5:2 v škodo pritožnice. Proti taki odločitvi sva glasovala s sodnikom dr. Pavčnikom. Sodnik Šorli je bil iz odločanja izločen, ker je o tem že presojal na Vrhovnem sodišču, sodnika dr. Svetliča pa je večina iz odločanja izločila, ker je o primeru pred leti v soavtorstvu spisal strokovni članek. 18.02.2022
Prof. Dr. Dr. Klemen Jaklič Smrtonosnost pravnega formalizma Ustavno sodišče je danes s 6:3 odločilo (odločba U-I-210/21), da je pogoj PC v državni upravi v neskladju z Ustavo, ker naj ne bi imel podlage v nobenem zakonu (povezava do vseh ločenih mnenj). Glasoval sem proti takšni odločitvi in svoj glas obrazložil, kot sledi. 06.12.2021
Prof. Dr. Dr. Klemen Jaklič Pogoj PC v državni upravi – vprašanje začasnega zadržanja

Večina Ustavnega sodišča je prejšnji četrtek s sedmimi glasovi proti dvema odločila (Sklep U-I-210/21), da začasno zadrži pogoj PC (prebolevnosti ali cepljenja), ki ga je Vlada v boju z epidemijo z določenimi izjemami uvedla za uslužbence državne uprave. Odločitev večine je bila javno objavljena še isto popoldne, uro ali dve po tem, ko je bila sprejeta. Da bi bila lahko objavljena skupaj z ločenimi mnenji, sem se zavzemal za to, da bi jo objavili takoj naslednji dan v petek zgodaj zjutraj. S predlogom nisem uspel; odločeno je bilo, da je se ločena mnenja izdela naknadno, šele po objavi odločitve večine do ponedeljka zjutraj. Ker sem glasoval proti zadržanju, sem do roka v ponedeljek zjutraj pripravil odklonilno ločeno mnenje. V ponedeljek ločeno mnenje iz meni neznanega razloga vseeno ni bilo objavljeno, zato sem na vprašanje javnosti glede neobjave odgovoril, da ne vem, zakaj je to tako (tudi na svoje vprašanje predsedniku in sekretarju Ustavnega sodišča glede vzroka za zamudo tisti dan nisem dobil odgovora). Danes sem vendarle dobil zagotovilo, da je bilo ločeno mnenje prejšnji dan odpremljeno in bo objavljeno danes, v torek, v nekaj urah. V spodnjem besedilu ga delim z bralkami in bralci portala IUS INFO.  

05.10.2021
Prof. Dr. Dr. Klemen Jaklič Ustavnosodna presoja svobode vere: Primer obrednega zakola Pred tremi leti je Ustavno sodišče odločilo, da prepoved obrednega zakola brez predhodnega omamljanja živali ni v neskladju z Ustavo. Čeprav je bila odločitev glede izreka soglasna, je vprašanje njegove obrazložitve sodišče močno razdelilo. Skupina štirih sodnic in sodnikov je zagovarjala stališče, da ne gre za poseg v svobodo vere, temveč le za zakonodajalčevo ureditev načina uresničevanja te pravice, kar pomeni, da podrobne vsebinske presoje omejitve svobode vere sodišču niti ni treba opraviti. Skupina petih sodnic in sodnikov, med katerimi sem bil tudi sam, pa je presodila, da gre za primer posega v pravico do verske svobode, ki ga je torej treba vsebinsko podrobno presojati in šele na podlagi temeljite vsebinske presoje soditi o ustavni (ne)skladnosti omejitve. 17.05.2021
Prof. Dr. Dr. Klemen Jaklič Omejitev izhoda iz države Konec preteklega tedna je v odmevni odločitvi Ustavno sodišče s sedmimi glasovi proti dvema do končne odločitve zadržalo uporabo Odloka, ki je v boju s pandemijo začasno zaostril pogoje za izhod iz države. S tem je Ustavno sodišče učinkovanje Odloka v praksi do nadaljnjega odpravilo. Odločitev je vročilo in jo v Uradnem listu objavilo še isti dan, medtem ko je seja sodišča potekala naprej. Tako ni namenilo časa za pisanje ločenih mnenj, ki bi praviloma morala biti objavljena skupaj z odločitvijo, bilo pa je odločeno, da se ta napišejo naknadno, do vključno ponedeljka. Danes, v sredo, ko so vendarle tudi ločena mnenja prvič javno objavljena, vabim k branju obrazložitve svojega glasu,[i] ki pojasni, zakaj menim, da je v tej pomembni zadevi večina postopala argumentativno "nekorektno"[ii] in posledično presodila očitno napačno. 14.04.2021
Prof. Dr. Dr. Klemen Jaklič Ali Ustava res preprečuje parlamentarne preiskave o domnevnih zlorabah v sodni veji oblasti? Ustavno sodišče je v zadevi U-I-246/19 z večino 6:2 (proti sva glasovala sodnik Šorli in jaz) pred kratkim odločilo, da niti sumov o zavestnih kršitvah oziroma zlorabah sodniške funkcije v okviru instituta parlamentarne preiskave ni dopustno preiskovati.[1] Sodnih zlorab po tem stališču poslancem ni dovoljeno preiskovati niti v že zaključenih sodnih primerih. Prav tako naj sodnika po Ustavi ne bi bilo dopustno klicati na pričanje v takšno parlamentarno preiskavo. 22.02.2021
Prof. Dr. Dr. Klemen Jaklič Deset kolumn o demokraciji

Največje v 20. stoletju
Ko so ob koncu devetdesetih Nobelovega nagrajenca Amartya Sena vprašali, kaj je po njegovem mnenju tisto največje, kar se je v poslavljajočem se stoletju zgodilo, ta z odgovorom ni imel težav.[1] Pa čeprav je prav 20. stoletje zaznamovalo za svetovni red toliko epohalnih dogodkov, kot jih po ocenah politične zgodovine vse od padca rimskega cesarstva ni še nobenih drugih sto let. Sen s svojim odgovorom vseeno ni izbral npr. propada britanskega, francoskega ali avstro-ogrskega imperija, ki so se do 20. stoletja zdeli tako samoumevni. Ali pa dveh velikih vojn, katastrofalnih kot jih svet do tedaj ni videl. Pa tudi ne fenomena vzpona in padca fašizma, nacizma in komunizma, ali pa gospodarsko-tehničnega razvoja, kot mu v zgodovini dotlej prav tako ni bilo para.

25.01.2021