Prejšnji petek je Ustavno sodišče nesoglasno, s 6:3, odločilo o vprašanju zakonske zveze istospolnih parov in vprašanju skupne posvojitve s strani istospolnih parov. Obe vprašanji, glede katerih je večina odločila v prid vključenosti, sta vsebinsko tesno povezani, zato sem v obeh prispeval eno, skupno ločeno mnenje. Predstavljam ga v nadaljevanju, večinska odločitev z vsemi ločenimi mnenji pa je dosegljiva na gornji povezavi.

Večina Ustavnega sodišča je prejšnji četrtek s sedmimi glasovi proti dvema odločila (Sklep U-I-210/21), da začasno zadrži pogoj PC (prebolevnosti ali cepljenja), ki ga je Vlada v boju z epidemijo z določenimi izjemami uvedla za uslužbence državne uprave. Odločitev večine je bila javno objavljena še isto popoldne, uro ali dve po tem, ko je bila sprejeta. Da bi bila lahko objavljena skupaj z ločenimi mnenji, sem se zavzemal za to, da bi jo objavili takoj naslednji dan v petek zgodaj zjutraj. S predlogom nisem uspel; odločeno je bilo, da je se ločena mnenja izdela naknadno, šele po objavi odločitve večine do ponedeljka zjutraj. Ker sem glasoval proti zadržanju, sem do roka v ponedeljek zjutraj pripravil odklonilno ločeno mnenje. V ponedeljek ločeno mnenje iz meni neznanega razloga vseeno ni bilo objavljeno, zato sem na vprašanje javnosti glede neobjave odgovoril, da ne vem, zakaj je to tako (tudi na svoje vprašanje predsedniku in sekretarju Ustavnega sodišča glede vzroka za zamudo tisti dan nisem dobil odgovora). Danes sem vendarle dobil zagotovilo, da je bilo ločeno mnenje prejšnji dan odpremljeno in bo objavljeno danes, v torek, v nekaj urah. V spodnjem besedilu ga delim z bralkami in bralci portala IUS INFO.  

Največje v 20. stoletju
Ko so ob koncu devetdesetih Nobelovega nagrajenca Amartya Sena vprašali, kaj je po njegovem mnenju tisto največje, kar se je v poslavljajočem se stoletju zgodilo, ta z odgovorom ni imel težav.[1] Pa čeprav je prav 20. stoletje zaznamovalo za svetovni red toliko epohalnih dogodkov, kot jih po ocenah politične zgodovine vse od padca rimskega cesarstva ni še nobenih drugih sto let. Sen s svojim odgovorom vseeno ni izbral npr. propada britanskega, francoskega ali avstro-ogrskega imperija, ki so se do 20. stoletja zdeli tako samoumevni. Ali pa dveh velikih vojn, katastrofalnih kot jih svet do tedaj ni videl. Pa tudi ne fenomena vzpona in padca fašizma, nacizma in komunizma, ali pa gospodarsko-tehničnega razvoja, kot mu v zgodovini dotlej prav tako ni bilo para.