>> Interventni zakoni in zakoni o nujnih ukrepih v pravnem redu Republike Slovenije
Interventna zakonodaja, s katero se začasno ureja posamezno družbeno področje zaradi naravne nesreče ali drugega izrednega dogodka, je v Sloveniji v porastu. Ne glede na to, da smo tovrstno zakonodajo poznali že v 90-ih letih prejšnjega stoletja, ko se je z začasnimi ukrepi reševalo predvsem naravne nesreče, je njena uporaba pogostejša od izbruha epidemije covida-19.



Zakonodajalec je v Sloveniji sprejel interventne zakone ne samo zaradi naravnih nesreč, ampak tudi za reševanje različnih težav v družbi, kot so gospodarske, finančne, energetske in druge krize, pandemije in celo za čakalne vrste v zdravstvu, problematiko odpadne embalaže ipd.

 

 

>> Nadaljevanje članka

 

>> Ustavno sodišče: Kaznovanje uporabe nacističnih simbolov je primerno urejeno

>> Nedostopnost objektov za invalide je sistemska težava

>> Je za pravico do dostopa do lastnih osebnih podatkov ustrezno poskrbljeno?

>> Prenovljen Vodnik za organizatorje volilnih in referendumskih kampanj za krepitev volilnih postopkov

>> ESČP odločalo o razrešitvi vrhovnega sodnika zaradi suma korupcije

>> Prevladujoči javni interes

>> Načelo neposrednosti pri izvajanju dokazov glede izločitve dokazov

>> Obveznosti Velike Britanije po brexitu

 

 

>> Celoten izbor aktualnih novic

 

>> Zaslišanje obremenilne priče
Čeprav lahko soobdolženec kot avtor obremenilne izjave pozneje med postopkom uporabi privilegij zoper samoobtožbo in se brani z molkom, pa mora sodišče ob upoštevanju uveljavljenih kriterijev presoditi, ali (1) so podani opravičljivi razlogi za opustitev neposrednega zaslišanja priče, (2) ali je izjava priče edini ali odločilen dokaz, na katerega se opira obsodilna sodba, in (3) ali so sodišča v zadostni meri poskrbela za uravnoteženje slabšega položaja obrambe, s čimer se ugotovi, ali je bil postopek zoper obdolženca kot celota pošten.

 

 

>> Največja z zakonodajo povezana zbirka sodne prakse - že več kot 234.940 judikatov slovenskih sodišč

 

>> Zakon o državnih blagovnih rezervah (ZBR-1)
3. aprila bo začel veljati novi Zakon o državnih blagovnih rezervah (ZBR-1), ki ureja načrtovanje, financiranje, oblikovanje, skladiščenje, vzdrževanje, prodajo in uporabo državnih blagovnih rezerv, način izvajanja storitev gospodarske javne službe ter ustanovitev in organizacijo izvajalca gospodarskih javnih služb iz tega zakona.

>> Spremembe Zakona o prevozih v cestnem prometu (primerjalnik)

>> Spremembe Zakona o varstvu okolja (primerjalnik)

>> Spremembe Zakona o urejanju prostora (primerjalnik)

>> Spremembe Uredbe o enotni metodologiji in obrazcih za obračun in izplačilo plač v javnem sektorju (čistopis)

>> Začel je veljati pravilnik o koncesijah na področju dolgotrajne oskrbe

>> Aneks št. 2 h Kolektivni pogodbi za poštne in kurirske dejavnosti (spremenjena tarifna priloga)

>> Prenehanje Uredbe o določitvi višine dodatka za povečan obseg dela za posebne obremenitve in dodatka za zaposlitev dodatnega kadra (čistopis)

 

 

>> Drugi novi predpisi: UL št. 22 - 23/2024

 

Asja Lešnik:
Dokazovanje ustno sklenjenih posojilnih pogodb v sodni praksi

Jan Gantar:
Kdo odloča o ravnanju s pokojnikovimi posmrtnimi ostanki?

Jasna Šegan:
Upravno sodstvo - kako do učinkovitega sojenja Upravnega sodišča RS

dr. Bojana Zadravec:
Elektronsko vročanje v upravnih postopkih

 

 

>> Vsi strokovni članki iz pravnih publikacij

 

Imam pa ob tem tudi močne zadržke, ki izhajajo predvsem iz slabih izkušenj. Najprej, takšno lahko branje, na primer sodbe, je v našem kazenskem postopku tretji način, na katerega sodnik sporoči razloge za svojo odločitev. Najprej je tukaj razglasitev sodbe na glavni obravnavi, na kateri sodnik sodbo prebere in »pove na kratko njene razloge« (drugi odstavek 360. člena ZKP).Nato je seveda tukaj pisna obrazložitev, pri kateri mora sodišče v obrazložitvi navesti »določno in popolnoma, katera dejstva šteje za dokazana ali nedokazana in iz katerih razlogov. Pri tem navede zlasti, kako presoja verodostojnost protislovnih dokazov, iz katerih razlogov ni ugodilo posameznim predlogom strank, in kateri razlogi so bili za sodišče odločilni pri reševanju pravnih vprašanj, zlasti pri ugotavljanju, ali sta podana kaznivo dejanje in kazenska odgovornost obtoženca in pri uporabi posameznih določb kazenskega zakona glede obtoženca in njegovega dejanja« (sedmi odstavek 364. člena ZKP).

 

 

>> Vabljeni h komentiranju vsebine pod besedilom kolumne!

 

Začetek veljavnosti ali uporabe		Povezava na bodočo verzijo zakona:
1. april 2024		Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (ZPDZC-1)
1. april 2024		Stanovanjski zakon (SZ-1)

 

 

>> Za dnevno obveščanje o novostih s področij, ki vas posebej zanimajo, se lahko naročite na storitve IUS Alert, Zakonodajna sled ali Pravni kliping.

 

>> Priporočite Tednik IUS-INFO
Na povezavi lahko tudi svojim prijateljem in sodelavcem omogočite brezplačno prejemanje Tednika IUS-INFO, ki vsak četrtek vsebuje vse pomembne informacije o novih in spremenjenih predpisih, sodni praksi, aktualnem pravnem in političnem dogajanju v Sloveniji in EU ter novih strokovnih vsebinah na portalu IUS-INFO.