>> Posledice razveljavitve retroaktivnosti ZOPNI
Odločba U-I-6/15, Up-33/15, Up-1003/15, s katero je Ustavno sodišče RS razveljavilo del Zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora (ZOPNI), po oceni Specializiranega državnega tožilstva (SDT) že ima obsežne posledice za zadeve, v katerih tečejo postopki za odvzem premoženja nezakonitega izvora po tem zakonu. Ustavno sodišče je namreč razveljavilo prvi odstavek 57. člena ZOPNI, po katerem se je zakon uporabljal retroaktivno za zadeve, v katerih se je predkazenski ali kazenski postopek začel pred njegovo uveljavitvijo oz. po 1. januarju 1990. Odločilo je, da ta omogoča nedopustno povratno uporabo zakona za obdobje pred njegovo veljavnostjo. Posledice bo po navedbah SDT treba natančno preveriti v vsaki posamezni zadevi. Vendar so po prvem pregledu stanja ocenili, da ima razveljavljena določba zakona neposredni vpliv na najmanj deset zadev, v katerih so bila kazniva dejanja izvršena pred uveljavitvijo zakona. Po mnenju Vrhovnega državnega tožilstva (VDT) pa ustavna odločba pomeni korak naprej k jasnosti. Njenih konkretnih posledic na posamezne zadeve ne morejo oceniti, dokler odločbe ne preučijo temeljito in vsestransko. Spomnili pa so, da zakon že od njegove uveljavitve spremljajo številni ustavnopravni in sistemski pomisleki ter kritike. Na Ministrstvu za pravosodje izpostavljajo, da gre za odločitev, ki ima daljnosežne in konkretne posledice za odvzem protipravne premoženjske koristi prek civilnega postopka v vseh primerih organizirane, gospodarske in bančne kriminalitete, ki se je zgodila pred omenjenim datumom. Po drugi strani pa gre za dolgoročno sistemsko odločitev, ki bo vsakokratnega zakonodajalca omejevala pri sprejemanju podobnih zakonskih ukrepov za spopadanje z najbolj zahtevnimi in škodljivimi oblikami kriminalitete v bodoče. Odločba na že pravnomočne sodbe ne more vplivati, je pojasnil nekdanji ustavni sodnik Lojze Ude. Tisti, ki so jim torej premoženje že odvzeli, tega ne bodo dobili nazaj. Prav tako po njegovem mnenju ne bo odškodninskih tožb.

>> Kljub trajnemu mandatu sodniki niso nedotakljivi
Sodnica in nova predsednica Sodnega sveta Barbara Nerat je ideje o omejevanju mandata sodnikov zavrnila kot neustrezne in poudarila, da bi to pomenilo zniževanje standarda neodvisnosti sodstva. "Obstajajo številni mehanizmi za zagotavljanje kakovosti dela sodnikov, v najtežjih primerih lahko pride tudi do prenehanja sodniškega mandata," je zagotovila Neratova ob idejah, ki so se pojavile tudi ob snovanju koalicijske pogodbe pod okriljem Marjana Šarca o omejitvi trajanja sodniškega mandata. Tudi v delu javnosti je postalo precej običajno presojanje dela oz. odločitev sodnikov. "Ljudje pozabljajo, da sodniki tega ne delamo iz nekih osebnih vzgibov. Pri sodbah se držimo ustave, zakonov, sodne prakse in nismo osebno zainteresirani za rezultat sodbe. Nekateri pa nasprotno zadeve jemljejo zelo osebno, nam grozijo s kazenskimi ovadbami in prijavami," je navedla.

>> US zavrglo pobude za oceno ustavnosti ukaza o sklicu prve seje DZ
Ustavno sodišče je zavrglo pobude za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti ukaza o sklicu prve seje DZ v novem mandatu in zapisnika o ugotovitvi izida predčasnih volitev poslancev v DZ, ker ni pristojno za presojo izpodbijanih aktov. Pobude je vložilo več vlagateljev, med njimi štiri zunajparlamentarne stranke.

>> Število kršitev glede izplačevanja regresa raste
Inšpektorat za delo je lani ugotovil 2084 kršitev glede izplačevanja regresa, kar je 274 več kot leta 2016 in 749 več kot leta 2015. Do sredine letošnjega julija se je v primerjavi z enakim obdobjem lani število kršitev sicer nekoliko zmanjšalo, a po besedah inšpektorata še vedno zelo izstopa. Največ kršitev so ugotovili v gradbeništvu.

>> Gasilcem v nočnem turnusu pripada višje nadomestilo za za prehrano
Mariborsko delovno sodišče je pritrdilo poklicnim gasilcem, ki že več let opozarjajo, da bi jim moralo za čas nočnega dela pripadati 50 odstotkov višje nadomestilo za prehrano. V Sindikatu poklicnega gasilstva Slovenije so prepričani, da so s tem direktorji poklicnih gasilskih enot ostali brez izgovora, da za izplačilo nimajo pravne podlage.

>> Stavka v Arrivi ni bila nezakonita
Delovno sodišče v Kopru je zavrnilo predlog podjetij iz skupine Arriva o ugotovitvi nezakonitosti stavke voznikov lani poleti, so sporočili iz Sindikata voznikov avtobusov Slovenije. V sindikatu so s sodbo zadovoljni, obenem pa pričakujejo, da bodo lastniki Arrive v primeru pravnomočnosti sodbe ukrepali proti odgovornim za pritiske na delavce.

>> Oven pravnomočno oproščen
Višje sodišče je zavrnilo pritožbo specializiranega državnega tožilstva in potrdilo oprostilno sodbo za nekdanjega direktorja republiškega stanovanjskega sklada Edvarda Ovna. Odločitev sodišča je pravnomočna.

>> KPK zaznala korupcijska tveganja pri izvajanju okulistične dejavnosti
Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je zaznala korupcijska tveganja pri izvajanju okulistične dejavnosti in predpisovanju pripomočkov za izboljšanje vida. Komisija je opozorila na ravnanje pristojnih zdravnikov, ki predpisujejo pripomočke za izboljšanje vida v breme ZZZS, pri tem pa so "povezani" z družbami, ki te pripomočke izdelujejo.

>> Bomo dobili poslanski etični kodeks?
Predsednik DZ Matej Tonin bo poslanske skupine ponovno pozval k oblikovanju delovne skupine za pripravo predloga etičnega kodeksa poslank in poslancev, so potrdili v njegovem kabinetu. Večina poslanskih skupin namreč po ugotovitvah Transparency International (TI) Slovenia podpira nadaljevanje aktivnosti za sprejem kodeksa.

 

 

>> Celoten pregled aktualnih novic

 

>> Pojasnilna dolžnost pri posojilih v frankih
Vrhovno sodišče RS (VSRS Sklep II Ips 201/2017) je razveljavilo sodbi sodišč prve in druge stopnje v zadevi glede ugotovitve ničnosti kreditne pogodbe v švicarskih frankih ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Sodišči prvih dveh stopenj sta tožnikove trditve o neizpolnitvi pojasnilne dolžnosti zavrnili z razlago, da je kreditna pogodba vsebovala izjavo, da je tožnik seznanjen z valutnim tveganjem. Vrhovno sodišče je potrdilo, da sklenitev pogodbe v tuji valuti ni nasprotovala prisilnim predpisom, da podlaga posla ni nedopustna in da ni šlo za oderuški posel. V obrazložitvi je pa navedlo, da pojasnilna dolžnost banke glede obstoja valutnega tveganja ni izčrpana že z vključitvijo tovrstne določbe v samo pogodbo, temveč je ključna presoja, ali je bilo valutno tveganje tožniku v zadostni meri vsebinsko pojasnjeno. Bistvena posebnost kreditne pogodbe v tuji valuti je možnost spremembe mesečne obveznosti za stranko ob spremembi menjalnega tečaja. Gre za pomembno odstopanje od običajnega kreditnega razmerja in posledično dodatno tveganje za finančni položaj potrošnika v času trajanja kreditnega razmerja.

 

 

>> Največja zbirka SODNE PRAKSE vsebuje judikate ustavnega, vrhovnega, upravnega in višjih sodišč, revizijska poročila Računskega sodišča ter judikate Sodišča EU in ESČP s povezavami na ustrezne pravne podlage v zakonodaji.

 

Kako globoko ukoreninjeni arhetipski vzorci avtoritarne pravne kulture dominirajo v slovenski kolektivni pravni podzavesti, ponazarjajo številne anekdote iz osrčja in obrobja postave. Od bolestnih egotripov nekaterih v utvari pravnega božanstva živečih nekakšnih-pravnih-ex-korifej, časovnih povožencev in poražencev, intelektualnih pešcev - ki, misleč, da jim gre socialni monopol nad vsem, kar diši po pravu, avtoritarno kričijo svoj absolutum in dobesedno znorijo, ko jim predočiš dejstva, in ki se s svojimi pisarijami vse bolj spreminjajo v juridične riddikuluse, prek psov čuvajev globoke države, ki z osebnimi diskvalifikacijami v kali zatrejo vsak racionalni diskurz, pa vse do vedenja nekaterih predsednikov nekaterih, tudi najvišjih sodišč, ki se trudijo potrjevati kakih 20 let staro modrost bivše predsednice češkega Vrhovnega sodišča in nato bivše ustavne sodnice Eliške Wagnerove o češkem postkomunističnem sodstvu, »The higher, the worse«. Ena od anekdot, ki zrcalijo avtoritarno miselnost, strnjeno izraženo v gornjem nemškem izreku, se nanaša na zadnjo, ob koncu pomladi odvijajočo se Civilno sodniško šolo.

 

 

>> Vabljeni h komentiranju vsebine pod besedilom kolumne.

 

dr. Miha Šepec:
Nekatere dileme premoženjskih deliktov naše kazenske zakonodaje

dr. Marko Petek:
Ali (še) živimo v pravni državi?

Rok Čeferin:
Najeta pištola ali strankin prijatelj

David Sluga:
Pravica do popravka

 

 

>> Vsi strokovni članki iz pravnih publikacij

 

>> V veljavi zakon o drugem tiru
21. julija je po številnih ovirah začel veljati Zakon o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom železniške proge Divača-Koper (ZIUGDT), ki omogoča gradnjo največjega infrastrukturnega projekta v državi in črpanje že pridobljenih nepovratnih evropskih sredstev. Zakon ima 52 členov, v katerih natančno določa pogoje in način izvedbe investicije v izgradnjo drugega tira železniške povezave na odseku Divača-Koper, upravljanje in gospodarjenje z drugim tirom kot javno železniško infrastrukturo, družbo za razvoj projekta drugega tira, pribitek na cestnino na nekaterih odsekih cestninskih cest in takso na pretovor v koprskem tovornem pristanišču. Projekt, ki je bil po navedbah Ministrstva za infrastrukturo pred štirimi leti na mrtvi točki, ima zdaj zakon, gradbeno dovoljenje, družbo 2TDK, ki bo po vzoru dobrih evropskih praks projekt vodila, projektni svet, ki bo prvič zagotovil tudi nadzor civilne družbe nad tako velikim infrastrukturnim projektom. Direkcija za infrastrukturo je pogodbo o gradnji dostopnih cest za drugi tir podpisala že decembra lani, ob tem pa tudi podpis pisma o nameri o prenosu pogodbe na družbo 2TDK po uveljavitvi zakona o drugem tiru. Pogodba je tako imela odložni pogoj, da se začne izvajati šele po uveljavitvi zakona.

>> Prispevki za starševsko varstvo
4. avgusta bo začela veljati dopolnitev > Pravilnika o podrobnejši opredelitvi podatkov o osnovi, od katere so bili obračunani prispevki za starševsko varstvo, ki v tabelo v 2. členu med vrste dohodka dodaja še del plače za poslovno uspešnost, nad zneskom določenim v 44. členu ZDoh-2, in del plače za poslovno uspešnost, v znesku, ki se ne všteva v davčno osnovo.

>> Kolektivna pogodba za lesarstvo
Aneks št. 1 k Tarifni prilogi > Kolektivne pogodbe za lesarstvo, ki se začne uporabljati 1. avgusta, spreminja višine najnižjih osnovnih plač po posameznih tarifnih razredih, in sicer se najnižje osnovne plače povečajo za 2,7 odstotka. Po novem tako znaša najnižja osnovna plača za tarifni razred I. (enostavna dela) 462,65 evra, za razred VII. (visoko zahtevna dela) pa znaša 907,13 evra.

 

 

>> Drugi novi predpisi: UL št. 50 in 51

 

>> Ali uporabljate veljavno besedilo ZUP?
Besedilo Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) je od objave leta 1999 doživelo kar 9 posegov. Vse spremembe, dopolnitve in razveljavitve členov so upoštevane samo v IUS-INFO prečiščenem besedilu ZUP.

V časovni lestvici je na voljo tudi vseh 10 verzij čistopisov tega zakonskega besedila, kakor se je spreminjalo od prve objave. V primerjalniku členov pa lahko še posebej natančno ugotavljate spremembe v samem besedilu - za primer si lahko ogledate primerjavo besedila 65. člena ZUP (sprejemanje vloge oziroma ustnega sporočila) pred in po zadnji noveli.

ZUP je vsebinsko povezan tudi s 680 strokovnimi članki, več kot 8.500 judikati slovenskih sodišč (ustavno, vrhovno, višja, upravno) in več kot 2.380 judikati Sodišča EU ter 83 odločitvami državne revizijske komisije. Vse te povezave so dodane tudi ob posameznih členih, na katere se vsebinsko navezujejo.

Ob vsakem členu je tudi možnost dodajanja opomb, in sicer lahko vsebino člena javno komentirate ali pa dodate le zaznamek za svojo uporabo.

>> Zagotovite si dostop do vseh vsebin portala IUS-INFO!

Začetek veljavnosti ali uporabe		Povezava na bodočo verzijo zakona:
1. september 2018		Zakon o posebnih pravicah italijanske in madžarske narodne skupnosti na področju vzgoje in izobraževanja (ZPIMVI)
1. september 2018		Zakon o poklicnem in strokovnem izobraževanju (ZPSI-1)
1. september 2018		Zakon o gimnazijah (ZGim)
1. oktober 2018		Zakon o preprečevanju nasilja v družini (ZPND)
1. oktober 2018		Zakon o socialnem varstvu (ZSV)
31. oktober 2018		Zakon o plačilnih storitvah, storitvah izdajanja elektronskega denarja in plačilnih sistemih (ZPlaSSIED)
1. november 2018		Zakon o javnem naročanju (ZJN-3)

 

 

>> Za dnevno obveščanje o novostih s področij, ki vas posebej zanimajo, naročite IUS Alert.

 

>> Prosta delovna mesta
Urad Republike Slovenije za intelektualno lastnino je objavil dve prosti delovni mesti:
    • Višji svetovalec pod šifro 6029 v Sektorju za pravo intelektualne lastnine in
    • Podsekretar pod šifro 6025 v Sektorju za pravo intelektualne lastnine.

>> Priporočite Tednik IUS-INFO
Na povezavi lahko tudi svojim prijateljem in sodelavcem omogočite brezplačno prejemanje Tednika IUS-INFO, ki vsak četrtek prinaša vse pomembne informacije o novih in spremenjenih predpisih, sodni praksi, aktualnem pravnem in političnem dogajanju v Sloveniji in EU ter novih vsebinah na portalu IUS-INFO.