c S
 
Tedensko obvestilo o pravnih novostih
 
 
April 2018, številka 14 / letnik XVI.
 
Hominum causa omne ius constitutum.
Vse pravo obstaja zavoljo ljudi.
 
     

 

Novosti

NOVOSTI

     
 
>> Poročilo ustavnega sodišča za leto 2017
Generalni sekretar ustavnega sodišča Sebastian Nerad je predstavil nekatere statistične podatke iz letnega poročila. Lani je ustavno sodišče v reševanje prejelo 1334 novih zadev. Trend števila novih zadev se je navzgor obrnil leta 2015. Povečanje števila gre v večji meri pripisati ustavnim pritožbam, ki jih je bilo 1134, leto prej pa 1092, medtem ko se število pobud in zahtev za oceno ustavnosti zmanjšuje. Vse več je zahtev privilegiranih predlagateljev, zlasti rednih sodišč, je povedal. Povprečno trajanje reševanja zadev se je medtem nekoliko podaljšalo, in sicer za dober mesec - na 336 dni, je povedal. Na zadnji dan lanskega leta pa so imeli 1609 nerešenih zadev, kar je 390 več kot leto poprej. Med temi je bilo 589 prednostnih in 164 absolutno prednostnih. Lani se je končala velika menjava v sestavi ustavnega sodišča, z njo je sovpadla tudi velika menjava v strokovni službi oz. pri svetovalcih, je spomnila predsednica ustavnega sodišča Jadranka Sovdat. Zato so poskrbeli za nekaj nadomestnih zaposlitev in še nekaj dodatnih, ki so jih v času varčevalnih ukrepov odlašali. Uvajanje nove ekipe je zahtevalo kar nekaj časa in deloma je tudi to pripomoglo k upočasnitvi njihovega dela. Obenem pa se ustavno sodišče sooča s trendom povečevanja števila novih zadev in upadom števila rešenih zadev.

 
 
V DANAŠNJEM TEDNIKU:
     
› Novosti
› Aktualno
› Pregled slovenske zakonodaje
› Evropska unija
› IUS kolumna
› Strokovni članki
› IUS-INFO čistopisi
› Obvestilo
     
    NE SPREGLEJTE
Končno poročilo Preiskovalne komisije o investiciji v blok TEŠ 6
 
     

 

AKTUALNO

AKTUALNO - POMEMBNEJŠE PRAVNE NOVICE TEGA TEDNA

     
 
>> Javni poziv k udejanjanju arbitražne odločbe
Ugledni slovenski pravniki so pozvali Hrvaško, naj uresniči odločbo arbitražnega sodišča glede meje s Slovenijo in naj spoštuje evropsko pravo. Pod poziv so se podpisali Zveza društev pravnikov Slovenije in Zveza društev za gospodarsko pravo Slovenije ter številni slovenski pravniki.

>> Slovenija je lani izvršila sedem sodb ESČP
Rusija in Turčija sta državi, ki nista izvršili največ sodb Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP), kaže včeraj objavljeno poročilo ministrskega odbora Sveta Evrope za leto 2017. V letu, ko je bilo izvršenih rekordno število sodb - 3691, jih je Slovenija izvršila sedem, so pa vse zadevale sistemske probleme. Sodišče je lani Sloveniji v sodbah odredilo plačilo odškodnine v višini 170.790 evrov, kar je skoraj štirikrat več kot leto poprej. Rusija je bila sicer država, ki ji je sodišče lani dosodilo plačilo največ odškodnine zaradi ugotovljenih kršitev človekovih pravic, in sicer 14,6 milijona evrov. Turčija je bila za Italijo na tretjem mestu z 11,6 milijona evrov.

>> Volitev tokrat ni mogoče razpisati hkrati z referendumom
V uradu predsednika republike Boruta Pahorja so v odgovoru pobudniku referenduma o zakonu o drugem tiru Viliju Kovačiču, ki se zavzema za izvedbo predčasnih državnozborskih volitev in referenduma na isti dan, zapisali, da tokrat volitev v nobenem primeru ni mogoče razpisati hkrati z referendumom. Vrhovno sodišče je pritožbo Kovačiča na sklep Državne volilne komisije (DVK) o datumu ponovljenega glasovanja na referendumu o zakonu o drugem tiru zavrglo, ker nima pooblastila za presojanje ustavnosti in zakonitosti določitve datuma glasovanja na referendumu, so pojasnili na sodišču.

>> Ostra razprava zaradi obsežnosti izrednih sej
DZ bo na izredni seji, ki bo potekala od 16. do 19. aprila, obravnaval 22 vladnih predlogov zakonov, na seji v torek pa končni poročili preiskovalne komisije glede Teš 6 in komisije, ki je preiskovala zlorabe v zdravstvenem sistemu. Na kolegiju predsednika DZ je bilo slišati opozorila o neprimernosti obravnave toliko zakonov na izredni seji.

>> Alternativni predlog za NLB
Strokovna skupina je za ustavno komisijo DZ pripravila stališče o predlogu za dopolnitev ustavnega zakona, po katerem bi dodatno zaščitili premoženje NLB. Predlaga, da se v ustavni zakon vnese opredelitev t.i. izjeme javnega reda, na podlagi katere lahko NLB ter sodišča v Sloveniji in v tretjih državah zavrnejo izvršljivost hrvaških sodnih odločb

>> Zadeva Novič
Milko Novič, obsojen za umor nekdanjega direktorja Kemijskega inštituta Janka Jamnika, je na vrhovno sodišče vložil zahtevo za varstvo zakonitosti. Spodbija tako sodbo, s katero ga je okrožno sodišče spoznalo za krivega, kot sodbo višjega sodišča, s katero je to potrdilo prvostopenjsko sodbo, sta sporočila odvetnika Jože Hribernik in Žiga Podobnik.

>> Ovadbe Pahorja, Lahovnika in Križaniča
Stranka Solidarnost je včeraj na Vrhovno državno tožilstvo vložila kazenske ovadbe zoper Boruta Pahorja, Franceta Križaniča in Mateja Lahovnika. Utemeljeno sporna naj bi bila predvsem vloga, ki so jo omenjeni imeli v zvezi z investicijo v šesti blok Termoelektrarne Šoštanj (Teš 6) igrali kot člani skupščine Holdinga slovenske elektrarne (HSE).

>> Pomanjkljivosti pri dostopnosti do odvetnika in brezplačne pravne pomoči
Raziskava, ki jo je izvedel Mirovni inštitut, ugotavlja, da ima le pet odstotkov osumljencev med razgovorom s policijo v predkazenskem postopku odvetnika, ker zanj bodisi nima denarja bodisi je brezplačna pravna pomoč v tej fazi slabo dostopna. Ugotavlja tudi več pomanjkljivosti same brezplačne pravne pomoči.

 
 
 
     

 

PREGLED SLOVENSKE ZAKONODAJE

PREGLED SLOVENSKE ZAKONODAJE - MED NAJPOMEMBNEJŠIMI IZPOSTAVLJAMO

     
 
>> Izvrševanje evropskega preiskovalnega naloga
Spremembe in dopolnitve > Zakona o sodelovanju v kazenskih zadevah z državami članicami Evropske unije (ZSKZDČEU-1), ki bodo začele veljati 5. maja, so bile nujne zaradi implementacije Direktive 2014/41/EU, ki uvaja evropski preiskovalni nalog. Gre za odločbo, ki jo izda ali potrdi pristojni odreditveni pravosodni organ države članice zaradi izvedbe enega ali več preiskovalnih ukrepov oziroma dejanj v drugi državi članici za uporabo v kazenskih postopkih ter postopkih za prekrške. Dosedanji evropski dokazni nalog, ki ga je zakon že vseboval, je deloma drugače določal razloge za zavrnitev priznanja in izvršitve ter izključeval pridobitev dokazov s prikritimi preiskovalnimi ukrepi oziroma z zaslišanjem osumljencev oziroma obdolžencev, prič in izvedencev, ter je bil omejen le na pridobitev dokazov, ki že obstajajo. Direktiva pa temelji na načelu vzajemnega priznavanja sodb in drugih sodnih odločb ter pomeni nadaljevanje vzpostavljanja celovitega sistema za pridobivanje dokazov v čezmejnih primerih, saj uvaja enoten instrument - to je evropski preiskovalni nalog, ki se lahko izda za izvedbo enega ali več preiskovalnih ukrepov oziroma dejanj v drugi državi članici Evropske unije, torej državi izvršitve.

>> Sistemska ureditev statusa sodnih izvedencev, cenilcev in tolmačev
Zakon o sodnih izvedencih, cenilcih in tolmačih (ZSICT), ki bo začel veljati 5. julija 2018 in se uporabljati 1. januarja 2018, bo povečal kakovost in strokovnost dela sodnih izvedencev, cenilcev in tolmačev ter okrepili nadzor nad njihovim delom. Zakon zagotavlja boljše preverjanje njihove strokovne usposobljenosti in določa smernice, ki jih morajo upoštevati pri svojem delu. Uvaja tudi nabor možnih sankcij (29. člen), ki se lahko uporabljajo za kršitve, nastale po začetku uporabe tega zakona (30. člen). Zakon določa ustanovitev strokovnega sveta, ki bo najvišji strokovno usklajevalni organ na področju sodnega izvedenstva, cenilstva in tolmačenja. Svet bo vsakih pet let pregledal njihova potrdila s strokovnih izobraževanj in usposabljanj in jih vsebinsko ovrednotil. Svet ima petnajst članov, ki so sodni izvedenci, sodni cenilci ali sodni tolmači ter zastopajo posamezen sklop strokovnih področij oziroma jezikov. Sklopi strokovnih področij in jezikov so: gospodarstvo, okolje in prostor, kmetijstvo in gozdarstvo, zdravje, promet, šport, kultura, infrastruktura, gradbeništvo, obrtna dejavnost, stroji in oprema, varnost, forenzika, sodno tolmačenje in prevodi ter slovenski znakovni jezik. Sodni izvedenec, sodni cenilec in sodni tolmač imajo pravico do plačila za opravljeno izvedensko in cenilsko delo oziroma delo tolmača in pravico do povrnitve stroškov, ki so jih imeli v zvezi z izvedenskim in cenilskim delom oziroma delom tolmača, višino plačila za opravljeno delo ter povrnitev stroškov pa predpiše minister, pristojen za pravosodje. Če sodni izvedenec, sodni cenilec oziroma sodni tolmač izvida oziroma mnenja, cenitve oziroma prevoda ne izdela v roku, ki mu ga določi sodišče ali drug državni organ, se mu znesek plačila zniža za en odstotek za vsak dan zamude, vendar skupno največ za 50 odstotkov, razen če izkaže, da je do prekoračitve roka prišlo iz upravičenih razlogov (45. člen). Sodni izvedenci, cenilci oziroma tolmači se lahko pri svojem delu na trgu sklicujejo na svoj status (3. člen).

>> Izvrševanje probacijskih nalog
1. aprila je začel veljati Pravilnik o izvrševanju probacijskih nalog, ki natančno določa vsebino in način izvrševanja probacijskih nalog, nadzorstvo nad izvajanjem probacije, obliko in vsebino službene izkaznice ter poročanje in vodenje dokumentacije. Probacijske naloge izvajajo probacijske enote Uprave RS za probacijo, poleg tega tudi organizirajo, vodijo in nadzorujejo izvrševanje dela v splošno korist po zakonu, ki ureja prekrške. Svetovalec, ki ga določi vodja probacijske enote, v zakonskem roku s pisnim vabilom po pošti pozove osebo, da se na določen dan ob določeni uri zglasi na probacijski enoti. V pozivu mora biti oseba opozorjena na posledice neopravičenega izostanka oziroma na to, da mora v tem roku sporočiti, če se na določen dan ne more zglasiti na probacijski enoti, ter se dogovoriti za drug datum. Svetovalec skupaj z osebo pripravi osebni načrt ter določi rok za izvršitev obveznosti. V osebnem načrtu se določita tudi način in pogostost osebnih stikov med svetovalcem in osebo.

>> Ureditev področja nevladnih organizacij
14. aprila bo začel veljati Zakon o nevladnih organizacijah (ZNOrg), ki opredeljuje nevladno organizacijo, in sicer gre za pravno osebo zasebnega prava s sedežem v Sloveniji, ki so jo ustanovile izključno domače ali tuje fizične ali pravne osebe zasebnega prava, je nepridobitna, neprofitna in neodvisna od drugih subjektov. Zakon določa tudi pogoje za podelitev statusa nevladne organizacije v javnem interesu, pravice in obveznosti teh nevladnih organizacij ter ureja evidenco organizacij s statusom nevladne organizacije v javnem interesu. Zakon predvideva ustanovitev sklada za razvoj nevladnih organizacij, ki se bo financiral tudi z nerazdeljenimi sredstvi državljanov iz dohodnine (0,5 odstotka) - določba se začne uporabljati 1. januarja 2019.

 
 
 
     

 

EVROPSKA UNIJA

EVROPSKA UNIJA

     
 
>> Na Sodišče EU že drugo leto zapored vloženih več kot 1600 zadev
Na Sodišču Evropske unije je bilo lani vloženih 1656 zadev, s čimer je bil že drugo leto zapored presežen prag 1600 zadev. Končali so 1594 zadev, so sporočili s Sodišča EU, ki ga sestavljata dva organa, in sicer Sodišče in Splošno sodišče:

    • Sodišče je organ, ki obravnava zahteve nacionalnih sodišč za predhodno odločanje, nekatere ničnostne tožbe in pritožbe. Njegovo delo je lani zaznamovalo rekordno število vloženih zahtev. Bilo jih je 739, s čimer je bil presežen prejšnji rekord iz leta 2015, ko je bilo vloženih 713 zahtev. Razlog za to rekordno številko je bilo zlasti povečanje števila predlogov za sprejetje predhodne odločbe. Teh je bilo 533, kar je 13 odstotkov več od prejšnjega rekorda iz leta 2016. Povečanje števila je v velikem delu posledica vložitve niza podobnih zadev v zvezi z razlago uredbe o odškodninah za letalske potnike.
    • Splošno sodišče pa medtem obravnava ničnostne tožbe posameznikov, podjetij in v nekaterih primerih držav EU. V praksi to pomeni predvsem zadeve v zvezi s pravom za zagotavljanje konkurenčnosti, državno pomočjo, trgovino, kmetijstvom, blagovnimi znamkami. Lani so skoraj dosegli uravnoteženost števila vloženih in rešenih zadev na Splošnem sodišču, vloženih jih je bilo 917, rešenih pa 895 primerov.

>> Postopkovne pravice za osumljene ali obdolžene osebe v kazenskem postopku
1. aprila 2018 so začeli veljati novi predpisi EU, po katerih je vsaka oseba, obdolžena ali osumljena kaznivega dejanja, nedolžna, dokler ji ni dokazana krivda. Nova pravila bodo tudi bolje zaščitila pravico do molka in pravico do navzočnosti na svojem sojenju. Vsi ljudje v EU bodo zdaj lahko enako uživali te postopkovne pravice, ki trenutno niso enako zaščitene v vseh državah EU. Direktiva (EU) 2016/343 je del svežnja šestih zakonodajnih ukrepov o skupnih minimalnih standardih glede postopkovnih pravic za osumljene ali obdolžene osebe v kazenskem postopku. Zakonodajni sveženj bo ljudem zagotovil enake pravice ne glede na to, ali so osumljeni ali obdolženi v svoji državi ali drugje v EU. Prav tako bo okrepil pravosodno sodelovanje med državami EU.

>> Uporaba sistemov informacijske tehnologije na področju migracij in varnosti
Agencija Evropske unije za temeljne pravice (FRA) je objavila poročilo o spoštovanju temeljnih pravic pri uporabi sistemov informacijske tehnologije na področju migracij in varnosti. Ugotavlja, da lahko informacijska tehnologija pomaga izslediti pogrešane otroke migrante in se boriti proti krajam identitet, vendar obstajajo tudi velika tveganja za kršitve temeljnih človekovih pravic, na primer tveganje za nepošteno obravnavo v azilnem postopku. Agencija v poročilu tudi izpostavlja, kako zaščititi temeljne človekove pravice. EU in njene države članice bi morale sprejeti ukrepe za boljše zagotavljanje kakovosti ter ljudi bolje seznanjati z namenom zbiranja podatkov ter načini za izbris ali popravljanje v primeru nepravilnih osebnih podatkov.

>> Uporaba evropske državljanske pobude
Evropska komisija je predstavila drugo poročilo o uporabi evropske državljanske pobude, ki evropskim državljanom omogoča, da sooblikujejo zakonodajo EU. Od začetka veljavnosti tega novega instrumenta leta 2012 je evropsko državljansko pobudo po ocenah podprlo že devet milijonov Evropejcev iz vseh 28 držav članic. Vsaka od štirih uspešnih pobud je do zdaj zbrala več kot milijon podpisov, Komisija pa se je zavezala k nadaljnjim ukrepom za tri izmed njih. Instrument je bil v zadnjih treh letih izboljšan, Junckerjeva Komisija pa je uvedla bolj politični pristop. Preden se lahko začnejo zbirati podpisi, vse zahtevke za prijavo pobud najprej obravnava kolegij komisarjev. Zaradi sprememb se je število sprejetih prijav znatno povečalo - od aprila 2015 je bilo sprejetih 90 % predlaganih pobud, medtem ko je bilo v predhodnem triletnem obdobju sprejetih le 60 % predlaganih pobud. Komisija je lani predlagala novo uredbo, ki jo morata zdaj sprejeti Evropski parlament in Svet. Z novo uredbo bo evropska državljanska pobuda postala dostopnejša organizatorjem in podpornikom ter bo zanje manj obremenjujoča in enostavnejša za uporabo. Komisija poziva k sprejetju uredbe do konca leta 2018, da bo lahko začela veljati januarja 2020.

>> Pocenitev čezmejnih plačil
Evropska komisija je predlagala pocenitev čezmejnih plačil v evrih v celotni EU. Po sedanjih pravilih lahko prebivalci ali podjetja evrskega območja transakcije v evrih v svoji ali drugi državi članici evrskega območja opravljajo pod enakimi pogoji. Komisija predlaga, da se to omogoči tudi posameznikom in podjetjem v državah zunaj evrskega območja. Vsi potrošniki in podjetja bodo tako lahko v celoti izkoristili prednosti enotnega trga pri pošiljanju denarja, dvigu gotovine ali plačilih v tujini.

>> Pravila za opravljanje storitev letalskih prevoznikov
V javnem posvetovanju o skupnih pravilih za opravljanje storitev letalskih prevoznikov EU na notranjem letalskem trgu, pa Evropska komisija k oddaji mnenj do 7. junija vabi vse državljane, ki jih zadeva letalski promet. Namen posvetovanja je ovrednotiti sedanjo uredbo o zračnih prevozih ter prepoznati težave, cilje in morebitne spremembe v prihodnosti. Komisija želi zagotoviti, da poleg organizacij in posameznikov, ki se neposredno ukvarjajo z uporabo uredbe o zračnih prevozih ali jih zadevajo zahteve te uredbe, tudi splošna javnost lahko poda svoje mnenje. Evropska komisija bo po koncu posvetovalnega obdobja pripravila povzetek odgovorov. Rezultate posvetovanja bo upoštevala pri pripravi zakonodajnega predloga.

 
 
 
     

 

IUS KOLUMNA

IUS KOLUMNA

     
             
      VI./134. Do rešitve za zaščito zdravja prebivalcev z dialogom    

Vlasta Nussdorfer
   
Cepljenje že leta pravno in medicinsko stroko postavlja pred izzive, razdvaja posameznike in skupine, odpira številna vprašanja. Varuh človekovih pravic v okviru svojih pristojnosti v zadnjem času odgovarja predvsem na številna pisma, ki opozarjajo na neustavnost predloga novele zakona o nalezljivih boleznih, ki bi necepljenim otrokom zaprla vrata javnih vrtcev. Je taka ureditev lahko neustavna? Ima država v skrbi za precepljenost in zaščito manjšine, ki iz medicinskih razlogov ne sme in ne more biti cepljena, to pravico? Kdo ima prav in kaj je pravilna in predvsem pravična odločitev?
   
     
   
 
 
>> Vabljeni h komentiranju vsebine pod besedilom kolumne.
 
     

 

STROKOVNI ČLANKI

STROKOVNI ČLANKI - IZBOR TEDNA

     
 
 
Hinko Jenull:
Poklicne prepovedi
 
 
 
 
 
     

 

IUS-INFO ČISTOPISI

IUS-INFO ČISTOPISI

     
 
>> Ali uporabljate veljavno besedilo ZLS?
Zakon o lokalni samoupravi (ZLS) je doživel že 38 vplivov na besedilo in vse te spremembe, dopolnitve ter razveljavitve členov so upoštevane samo v IUS-INFO prečiščenem besedilu ZLS.

V časovni lestvici je na voljo tudi vseh 39 verzij besedila zakona, kot se je spreminjalo od prve objave. V primerjalniku členov lahko natančno ugotavljate spremembe v samem besedilu - npr. primerjava besedila 29. člena ZLS (pristojnosti občinskega sveta) pred in po spremembi.

ZLS je vsebinsko povezan tudi z več kot 260 strokovnimi članki, več kot 400 judikati slovenskih sodišč (ustavno, vrhovno, višja, upravno) in več kot 60 judikati Sodišča EU. Vse te povezave so dodane tudi ob posameznih členih, na katere se vsebinsko navezujejo.

Ob vsakem členu je tudi možnost dodajanja opomb, in sicer lahko vsebino člena javno komentirate ali pa dodate le zaznamek za svojo uporabo.

>> Zagotovite si dostop do vseh vsebin portala IUS-INFO!

 
     

 

OBVESTILO

OBVESTILO

     
 
>> Priporočite Tednik IUS-INFO
Na povezavi lahko tudi svojim prijateljem in sodelavcem omogočite brezplačno prejemanje Tednika IUS-INFO, ki vsak četrtek prinaša vse pomembne informacije o novih in spremenjenih predpisih, sodni praksi, aktualnem pravnem in političnem dogajanju v Sloveniji in EU ter novih vsebinah na portalu IUS-INFO.

 
 
© 1989-2018 LEXPERA d.o.o. Vse pravice pridržane

Sporočilo ste prejeli skladno s 158. členom Zakona o elektronskih komunikacijah na podlagi: vaše prijave na spletnih straneh www.findinfo.si ali www.iusinfo.si, vaše javne objave na spletu ali PIRS-u, v bazi GZS, izpolnjenega anketnega lista na prireditvah, sejmih, seminarjih in drugih podobnih dogodkih v organizaciji ali s sodelovanjem podjetja LEXPERA d.o.o. ali pa smo vam ga poslali v informacijo kot odgovor na vašo e-pošto. V kolikor tovrstnih sporočil ne želite prejemati, se lahko odjavite s seznama prejemnikov.