Tako je po današnjem zasedanju strokovne komisije povedala članica oz. poročevalka te komisije Dominika Švarc Pipan in dodala, da je komisija, v kateri so še France Arhar, Rado Pezdir, Gorazd Podbevšek in Drago Zadergal, takšno mnenje sprejela soglasno.
Hkrati je ocenila, da je predlog, da bi Slovenija, če bi prišlo do zaplembe premoženja NLB na Hrvaškem, sprožila kompenzacijske ukrepe z izterjavo premoženja od hrvaških družb v večinski državni lasti prek slovenske finančne uprave, neprimeren za nadaljnjo obravnavo v postopku dopolnitve ustavnega zakona.
Kot je pojasnila, tako ta predlog kot določilo, da se NLB prepove, sodiščem pa nalaga neizvajanje izvršljivosti hrvaških sodnih odločb, neprimerno posegata v poslovno odločanje NLB in v pravico neodvisnega odločanja slovenskih sodišč.
V zvezi s slednjim določilom pa so ugotovili, da lahko v ustavni zakon vnesejo alternativno določbo, s katero bi opredelili izjemo javnega reda in na katero bi se lahko tako NLB kot sodišča v Sloveniji in v tretjih državah naslonila in zavrnila izvršljivost odločb hrvaških sodišč.
Strokovna komisija je predlagala, naj se v dopolnitev ustavnega zakona jasno zapiše, da so odločitve sodišč glede nekdanjih varčevalcev v nasprotju s slovenskim javnim in ustavnim redom ter z mednarodnimi obveznostmi Hrvaške ter ponovi stališče Slovenije, da NLB ni univerzalna pravna naslednica LB.
"To je alternativna rešitev, ki se strokovni skupini soglasno zdi edina možna," je povedala Švarc Pipanova. V dopolnitev ustavnega zakona pa ne bi vpisovali rešitve za to, kdo in kako bi povrnil škodo, ki bi jo NLB lahko utrpela v primeru izvršb na Hrvaškem.
Slovenija proti Hrvaški lahko sprejme protiukrepe, ki pa morajo biti skladni z mednarodnim pravom. To se lahko ureja na podlagi zakonov ali drugih aktov Republike Slovenije, je povedala Švarc Pipanova. Strokovna komisija je tako pripravljena pomagati državi pri razmisleku o teh protiukrepih, je dodala.
