Raziskava, ki so jo končali marca in je zajela pregled 150 kazenskih sodnih spisov, je tudi pokazala, da osumljena oseba, ki je iz policijskega pridržanja privedena pred preiskovalnega sodnika, nima na voljo zadostnega časa za posvetovanje z zagovornikom. "Terenska študija je pokazala, da imata zagovornik, postavljen po uradni dolžnosti, in njegova stranka večinoma na voljo pičlih 15 minut, da se posvetujeta in pripravita na zaslišanje na sodišču. Tudi zaupnost njunega posvetovanja je ogrožena, saj običajno poteka na hodniku pred sodno dvorano," navaja raziskava. Zato bi bilo treba po mnenju pripravljavcev raziskave v takih postopkih omogočiti zadosten čas za posvetovanje z zagovornikom ter za posvetovanje tudi zagotoviti ustrezen prostor.
V skrajšanih kazenskih postopkih pred okrajnimi sodišči, v katerih je predlagana izdaja kaznovalnega naloga, je po ugotovitvah iz raziskave obveščanje o pravici najeti odvetnika pomanjkljivo. V teh postopkih se namreč glavna obravnava na sodišču ne opravi, obdolžena oseba tudi ni vabljena na sodišče in je sodnik ne zasliši. Glavna obravnava se začne šele, če se posameznik pritoži na sklep o kaznovalnem nalogu.
Na področju brezplačne pravne pomoči analiza ugotavlja večje pomanjkljivosti, med drugim zato, ker organi kazenskega pregona osumljeni in obdolženi osebi niso dolžni podati pravnega pouka v zvezi z možnostjo vložitve prošnje za tovrstno pomoč.
Opozarja tudi, da plačilo, ki ga prejmejo odvetniki v okviru sheme brezplačne pravne pomoči za svetovanje in zastopanje, predstavlja zgolj polovico zneska, kot je predpisan po odvetniški tarifi. Poleg tega službe za brezplačno pravno pomoč omejujejo vrste upravičenih stroškov, kar odvetnike sili v to, da so manj aktivni, je zapisano v raziskavi.
