>> Predlaganje kandidatov za najvplivnejše pravnice in pravnike 2017 - le še danes
Nocoj zaključujemo prvi del izbora 10 najvplivnejših pravnikov 2017, v katerem pravna in splošna javnost predlagata kandidate izmed slovenskih pravnic in pravnikov, ki so bili letos pri svojem delu posebej prizadevni in prodorni.

V prvem delu izbora, ki traja le še do 24. ure, lahko predlagate največ tri kandidate izmed uveljavljenih slovenskih pravnic in pravnikov. V drugi, glasovalni del izbora se bo uvrstilo dvajset najpogosteje predlaganih kandidatov.



Izbor, ki ga na portalu IUS-INFO organiziramo z namenom, da poudarimo pomen pravne stroke in njen vpliv na družbeno dogajanje v Sloveniji, vsako leto zaključimo z medijsko odmevno okroglo mizo, na katero povabimo vseh deset najvplivnejših pravnic in pravnikov posameznega leta.

 

 

>> Več o lanskem izboru ter okrogli mizi z naslovom Pravo in politika - zaveznika ali nasprotnika?

 

>> Iz Strasbourga nova obsodba Slovenije
Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu je v torek izreklo razsodbo v primeru tožbe Slovenke Frančiške Štefančič zaradi smrti njenega sina med policijskim poskusom njegove prisilne hospitalizacije. Sodišče je ugotovilo, da je Slovenija odgovorna za to smrt in tožnici prisodila 36.000 evrov odškodnine, so sporočili iz Strasbourga.

>> Novela ZIZ proti t. i. socialnim izvršbam na nepremičnine
Vlada je na današnji seji sprejela besedilo predloga novele zakona o izvršbi, ki je nastala po odločitvi Evropskega sodišča za človekove pravice v primeru Vaskrsić. Z novelo želi preprečiti t. i. socialne izvršbe na nepremičnine, katerih temeljna značilnost je, da je dolg nizek, njegovo poplačilo s strani dolžnika pa na ta način realno.

>> Predlog avtentične razlage ZKP glede rokov za veljavnost prisluhov
Odbor za pravosodje je na današnji seji prižgal zeleno luč predlogu za sprejem avtentične razlage 153. in 154. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP), iz katere bi izhajalo, da je dveletni rok, v katerem bi moralo tožilstvo začeti kazenski pregon na podlagi dokazov, pridobljenih iz prikritih preiskovalnih ukrepov, zgolj instrukcijski. Poslanci NSi so predlog pripravili julija letos, po odločitvi preiskovalne sodnice, ki je na predlog zagovornika ljubljanskega župana Zorana Jankovića odredila izločitev in uničenje dokazov, ki jih je tožilstvo pridobilo s prisluškovanjem.

>> DZ za upoštevanje priporočil varuha človekovih pravic
DZ je v torek brez glasu proti sprejel predlog priporočila k letnemu poročilu varuha človekovih pravic za lani. V skladu z njim bo ustanovam in funkcionarjem na vseh ravneh priporočil upoštevanje priporočil, zapisanih v poročilu varuha. Varuh je podal 71 priporočil z različnih področij, in sicer od preprečevanja diskriminacije do delovnih razmerij.

>> Prenovljena prostorsko-gradbena zakonodaja
DZ je v torek sprejel paket treh zakonov, ki predstavljajo prenovo zakonodaje s področja gradenj in urejanja prostora. Novi zakoni naj bi med drugim prinesli racionalnejše in krajše postopke, lažje usklajevanje različnih interesov, večjo pravno varnost vlagateljev in bolj učinkovit nadzor.

>> Nove spremembe v predlogu novele zakona o financiranju občin
Odbor DZ za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo je v okviru druge obravnave precej posegel v predlagano novelo zakona o financiranju občin. Pri nekaterih členih je vlada namreč prisluhnila pripombam občin, čemur so sledila koalicijska dopolnila. Še vedno pa v občinah z vsem niso zadovoljni.

>> Zmanjševanje škodljivih dogodkov med zdravstveno obravnavo
Vlada je na današnji seji potrdila projekt Šilih, katerega namen je določiti in potrditi ukrepe za zmanjševanje in preprečevanje opozorilnih nevarnih in drugih škodljivih dogodkov med zdravstveno obravnavo, ukrepe za učinkovitejše uresničevanje pravice do primerne, kakovostne in varne zdravstvene obravnave ter ukrepe za učinkovit sodni postopek, v katerem se brez nepotrebnega odlašanja ugotavlja odgovornost izvajalca zdravstvene dejavnosti oziroma zdravstvenega delavca za smrt oziroma hude telesne poškodbe, ki jih bolnik utrpi med zdravstveno obravnavo, so zapisali v uradu vlade za komuniciranje.

>> Predlog zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin v nadaljnji postopek
DZ je v torek sklenil, da je predlog novega zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin primeren za nadaljnjo obravnavo. Poslanci so sicer izrazili precej pomislekov, predvsem v povezavi z morebitnim davkom na nepremičnine.

>> Sodišča spremenila dosedanjo sodno prakso
Komisija za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb je obravnavala izločitev prisluhov županu Zoranu Jankoviću v zadevi Farmacevtka. Po besedah Branka Grimsa so ugotovili, da je bila v dozdajšnjih 19 podobnih primerih zahteva za izločitev prisluhov zavrnjena, le v primeru Jankovića je bila sodna praksa spremenjena in ji je bilo ugodeno.

>> Preverba potencialnih kaznivih dejanj pri prodaji Mercatorja
Odbor DZ za finance in monetarno politiko je sklenil KPK in državnemu tožilstvu naložiti, naj raziščeta potencialna kazniva dejanja pri prodaji Mercatorja Agrokorju. Ostalih sklepov, ki jih je v smeri možnosti odkupa Mercatorja državi predlagala Levica, ni sprejel. Gospodarski minister Zdravko Počivalšek je bil kritičen do ljubljanskega okrožnega sodišča, ki je v štirih dneh priznalo veljavnost hrvaškega zakona o reševanju Agrokorja v Sloveniji, pritožbo ministrstva oz. vlade, da se premoženje Mercatorja izvzame, kar so v svojih primerih priznala sodišča nekaterih sosednjih držav, pa obravnava od konca avgusta in se do danes ni nič zgodilo.

>> Tožilec Zvonko Fišer v suspenzu
Generalni državni tožilec Drago Šketa je nekdanjega generalnega državnega tožilca Zvonka Fišerja suspendiral zaradi sodnega postopka, ki zoper njega teče na Okrajnem sodišču v Ljubljani zaradi imenovanja Boštjana Škrleca za generalnega direktorja tožilstva leta 2012. Fišer napoveduje pritožbo na suspenz, ker da ta ni upravičen.

 

 

>> Celoten pregled aktualnih novic

 

>> Novela Zakona o inšpekciji dela že velja
Spremembe in dopolnitve > Zakona o inšpekciji dela (ZID-1), ki veljajo od 21. oktobra, omogočajo reševanje dveh pomembnih problemov, in sicer vprašanje prekarnosti in pristojnost inšpekcije v primeru neizplačila plač. Novela jasno opredeljuje, da lahko inšpektor odredi delodajalcu, da mora delavcu v roku treh dni glede na ugotovljeno stanje ponuditi pogodbo, v kolikor obstajajo elementi delovnega razmerja (19. člen - primerjalnik besedila). S tem ukrepom se zasleduje preprečevanje nelegalne uporabe atipičnih oblik dela. Delavec ima pravno varstvo v primeru neizročitve predloga pogodbe o zaposlitvi ali v primeru izročitve neustreznega predloga pogodbe o zaposlitvi. Druga pomembna novost je možnost, ki jo bo imel inšpektor, da bo lahko z odločbo prepovedal opravljanje dela do odprave nepravilnosti, če dvakrat v obdobju enega leta pravnomočno ugotovi, da delodajalec ni izplačal plače v skladu z določbami o plačilnem dnevu (18. člen - primerjalnik besedila). Pri tem novem ukrepu inšpektorja gre za prepoved opravljanja dela, kjer so te nepravilnosti ugotovljene, in ne pri celotnem poslovnem subjektu.

>> V veljavi novosti na trgu dela
21. oktobra je začela veljati novela > Zakona o urejanju trga dela (ZUTD), ki spodbuja k hitrejšemu aktiviranju brezposelnih, saj mora delavec že v odpovednem roku prijaviti na zavod za zaposlovanje, kar takoj sproži aktivnosti za iskanje nove zaposlitve. Verjetnost nove zaposlitve je namreč najvišja v prvih mesecih po izgubi dela, na podlagi dosedanje ureditve pa ima delavec v odpovednem roku zgolj možnost takšne prijave. Zaostruje se tudi sankcija za nespoštovanje te obveznosti prijave v evidenco iskalcev zaposlitve - namesto sedaj veljavnega skrajšanja pravice do denarnega nadomestila se bo za prve tri mesece upravičenosti zdaj odmerni odstotek znižal z 80 na 60 odstotkov od osnove, kar pomeni nižje denarno nadomestilo (60. člen - primerjalnik besedila). Po novem imajo osebe z nizko stopnjo izobrazbe, tudi tiste s srednješolsko izobrazbo, a ne iz deficitarnih poklicev, možnost, da v primeru zaposlitve največ 12 mesecev prejemajo še 20 odstotkov denarnega nadomestila (32. člen - primerjalnik besedila). S to spodbudo naj bi se dosegla hitrejša aktivacija nižje in srednje izobraženih upravičencev do denarnega nadomestila, ki sicer možnost za zaposlitev imajo, vendar se zanjo zaradi upravičenosti do denarnega nadomestila ne odločajo.

>> Kolektivne tožbe
Veljati je začel Zakon o kolektivnih tožbah (ZKolT), ki se bo začel uporabljati 21. aprila 2018. Nov zakon omogoča posameznikom, ki jih je oškodovalo isto podjetje ali organizacija, da zoper to vložijo skupinsko tožbo. Kolektivna tožba lajša dostop do sodnega varstva zlasti v zadevah, v katerih je posamezna škoda tako majhna, da se potencialnim tožnikom ne bi zdelo vredno uveljavljati posamičnega zahtevka - področja uporabe ureja 2. člen. Zakon loči med kolektivno odškodninsko tožbo, ki je tožba, na podlagi katere upravičena oseba v korist vseh oseb, ki so bile oškodovane v primeru množičnega oškodovanja, zahteva nadomestilo za prikrajšanje ne glede na pravno kvalifikacijo zahtevka, npr. kot odškodninskega, obogatitvenega ali spolnitvenega, pri čemer navedene osebe niso stranke v postopku; ter kolektivno opustitveno tožbo, ki je tožba, na podlagi katere upravičena oseba zahteva ustavitev nezakonitega ravnanja. V II. poglavju zakona je opredeljena kolektivna poravnava kot poseben institut sporazumnega reševanja sporov v korist oškodovancev v primerih množičnega oškodovanja. V poštev pride kot samostojen postopek, preden je vložena kolektivna odškodninska tožba ali v primeru, ko do sporazuma strank pride po vložitvi kolektivne odškodninske tožbe. Poravnavo v korist oškodovancev z zavezancem sklepa upravičena organizacija. Ker se kolektivna poravnava sklepa na račun oškodovancev, imajo tisti oškodovanci, ki tega ne želijo, pravico, da se iz učinka poravnave izključijo.

>> Odziv na krizne situacije
Sprememba > Zakona o Vladi Republike Slovenije (ZVRS), ki je začela veljati 21. oktobra, naj bi izboljšala odziv v primeru naravnih in drugih nesreč ter kriz. Sprememba 20. člena (primerjalnik besedila) določa telesa, ki v naravni nesreči ali krizi Svetu za nacionalno varnost zagotavljajo funkcije posvetovanja, usklajevanja, spremljanja položaja, informacijsko-komunikacijske podpore, analiziranja in predvidevanja, kar bo omogočilo bolj koordiniran in učinkovit odziv na krizne situacije ter s tem zmanjšanje škode.

 

 

>> Drugi novi predpisi: UL št. 58

 

Začetek veljavnosti ali uporabe		Povezava na bodočo verzijo zakona:
20. november 2017		Zakon o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS)
20. november 2017		Zakon o zemljiški knjigi (ZZK-1)
20. november 2017		Zakon o državnem tožilstvu (ZDT-1)
20. november 2017		Zakon o sodnem svetu (ZSSve)
20. november 2017		Zakon o sodiščih (ZS)
20. november 2017		Zakon o sodniški službi (ZSS)
20. november 2017		Zakon o državnem odvetništvu (ZDOdv)
3. december 2017		Zakon o vajeništvu (ZVaj)
3. december 2017		Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI)

 

 

>> Za dnevno obveščanje o novostih s področij, ki vas posebej zanimajo, naročite IUS Alert.

 

>> Sodišče EU o prenosu podjetja in delavcev
Sodišče EU je ugotavljalo, ali se lahko izbor novega izvajalca v okviru javnega naročila šteje za "prenos podjetja" in posledično predstavlja obveznost prenosa delavcev iz starega na novega pogodbenika. V zadevi št. C-200/16 je sodišče najprej poudarilo, da za uporabo Direktive 2001/23 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z ohranjanjem pravic delavcev v primeru prenosa podjetij, obratov ali delov podjetij ali obratov ni nujno, da med odsvojiteljem in pridobiteljem obstaja neposredno pogodbeno razmerje, saj se prenos lahko opravi s posredovanjem tretje osebe (glej zlasti sodbi Merckx in Neuhuys, C-171/94 in C-172/94). Dodatno je opozorilo, da je v skladu s členom 1(1)(b) Direktive 2001/23 uporaba te direktive pogojena tudi s tem, da se prenos nanaša na "gospodarsko enoto, ki ohrani svojo identiteto, se pravi organiziran skupek virov, katerega cilj je opravljanje (nadaljevanje) gospodarske dejavnosti, ne glede na to, ali je ta dejavnost glavna ali stranska". Pri tem bo moralo nacionalno sodišče upoštevati tako vrsto podjetja ali obrata, za katerega gre ter ugotoviti, ali so bistvo te gospodarske enote ljudje (delavci), ali oprema. Glede na okoliščine primera je evropsko sodišče zaključilo, da je treba člen 1(1)(a) Direktive 2001/23 razlagati tako, da položaj, v katerem je naročnik odpovedal pogodbo o opravljanju storitev nadzorovanja in varovanja svojih objektov, sklenjeno z nekim podjetjem, nato pa za izvajanje te storitve sklenil novo pogodbo z drugim podjetjem, ki je odklonilo prevzem delavcev prvega podjetja, spada pod pojem "prenos podjetja (ali) obrata" v smislu te določbe, če je drugo podjetje prevzelo opremo, ki je nujno potrebna za opravljanje navedene storitve.

>> Reforma direktive o napotitvi delavcev in evropski steber socialnih pravic
Ministri EU za zaposlovanje in socialne zadeve so soglasno potrdili evropski steber socialnih pravic, ki ga je predsednik Juncker prvič predstavil kot zamisel pred le dvema letoma, Evropska komisija pa je predložila predlog zanj pred manj kot pol leta. Evropski parlament, države EU in Komisija bodo steber socialnih pravic razglasili na socialnem vrhu za pravična delovna mesta in rast. Ministri EU so se dogovorili tudi o splošnem pristopu k predlogu Komisije za revizijo pravil o napotitvi delavcev. Politični dogovor o napotitvi delavcev potrjuje glavno načelo Komisije o enakem plačilu za enako delo v istem kraju, za katerega se je predsednik Juncker zavzel v govoru o stanju v Uniji septembra 2015 in političnih usmeritvah. To načelo določa, da za napotene delavce na splošno veljajo ista pravila glede plačila in delovnih pogojev kot za lokalne delavce. Evropski parlament je včeraj dal zeleno luč za pogajanja z državami članicami o reformi pravil o napotenih delavcih. Pričakovati je, da bosta parlament in Svet EU pogovore začela novembra s ciljem doseči dogovor o zakonodajnem predlogu v prvi obravnavi.

>> Evropski organ za delo
Komisija bo leta 2018 v skladu z govorom o stanju v Uniji leta 2017 in pismom o nameri predsednika Junckerja ustanovila Evropski organ za delo. Namen organa je okrepiti sodelovanje med organi trga dela na vseh ravneh in bolje upravljati čezmejne situacije. Poleg tega bo predlagala druge pobude v podporo pravični mobilnosti delovne sile, tudi evropsko številko socialnega zavarovanja, da bi pravice socialne varnosti postale vidnejše in digitalno dostopnejše.

>> EP potrdil hitrejše preglede na zunanjih schengenskih mejah
Evropski poslanci so včeraj podprli uvedbo enotnega elektronskega sistema, ki bo beležil vstop in izstop državljanov tretjih držav na zunanjih mejah schengenskega območja. Sistem vstopa in izstopa, za katerega je v Strasbourgu glasovalo 477 poslancev, 139 pa jih je bilo proti, bo nadomestil žigosanje potnih listov in pospešil prečkanje meje.

>> Zaščita žvižgačev po vsej EU
Žvižgači, ki delujejo v javnem interesu, si zaslužijo ustrezno zaščito in podporo, menijo evropski poslanci. V torek so zato na plenarnem zasedanju v Strasbourgu sprejeli resolucijo, v kateri pozivajo k uvedbi evropskih pravil za zaščito žvižgačev ter njihove pravice, da neposredno obveščajo državljane.

>> Preiskava britanskega davčnega sistema za multinacionalke
Evropska komisija je napovedala obsežno preiskavo britanskega davčnega sistema za multinacionalke. Komisija želi s preiskavo ugotoviti, ali so na Otoku multinacionalkam omogočili plačevanje nižjih davkov na določene transakcije, kar je v nasprotju s pravili EU.

 

 

>> Veljavna zakonodaja EU in sodna praksa Sodišča EU

 

Ljudi najbolj boli pošiljanje »od vrat do vrat«, ko ni nihče pristojen. Kako naj se neuk človek znajde v labirintu predpisov? Odpove lahko celo pravna pomoč. Ljudje so vedno prepričani, da bi jim denar odprl marsikatera vrata pravice, saj bi lahko najeli najboljšega odvetnika, ki bi bil kos vsem zakonom, pravniškim manevrom nasprotne strani in vrzelim v že sicer luknjičavi zakonodaji. Upajo do zadnjega trenutka in prisegajo na pravičnost. Toda vsak jo vidi po svoje. Vsak trdi, da je pravica na njegovi strani, in je o njej prepričan, da »sodi z zavezanimi očmi«, vendar so ljudje na koncu pogosto razočarani. Boli jih predvsem nepredvidljivost zaključkov postopkov, še zlasti, kadar na eni stopnji zmagajo, na drugi pa jim ne pritrdijo. Sprašujejo, ali bi se bilo treba obrniti kar na evropsko sodišče, toda tam bodo morda spet razočarani. Tudi zato se pogosto obračajo na nas. Včasih pričakujejo povsem nemogoče stvari, na primer razveljavitev sodnih odločitev na najvišjih instancah.

 

 

>> Vabljeni h komentiranju vsebine pod besedilom kolumne.

 

mag. Matjaž Kovač:
Upravljanje pogodb pri javnem naročanju

Alenka Antloga:
Razlaga pravne praznine v korist obsojenca

Kristijan Anton Kontarščak:
Neustavnost (dela) ureditve izvršbe na podlagi verodostojne listine

Zoran Skubic:
Zgolj resni, natančni in dosledni indici so lahko podlaga za vzpostavitev vzročne zveze med uporabo cepiva in (neljubo) boleznijo

 

 

>> Vsi strokovni članki iz pravnih publikacij

 

>> Ali uporabljate veljavno besedilo ZP-1?
Zakon o prekrških (ZP-1), ki je bil objavljen leta 2003, je doživel že 22 vplivov na besedilo in vse te spremembe, dopolnitve ter razveljavitve so upoštevane samo v IUS-INFO prečiščenem besedilu ZP-1.

V časovni lestvici je na voljo tudi vseh 23 verzij čistopisov tega zakonskega besedila, kakor se je spreminjalo od prve objave. V primerjalniku členov pa lahko še posebej natančno ugotavljate spremembe v samem besedilu - npr. primerjava besedila 193. člena ZP-1 (pravica do povrnitve škode) pred in po spremembi.

ZP-1 je vsebinsko povezan tudi z 248 strokovnimi članki, več kot 2.000 judikati slovenskih sodišč (ustavno, vrhovno, višja, upravno) in več kot 760 judikati Sodišča EU ter 63 odločitvami državne revizijske komisije. Vse te povezave so dodane tudi ob posameznih členih, na katere se vsebinsko navezujejo.

>> Zagotovite si dostop do vseh vsebin portala IUS-INFO!

>> Priporočite Tednik IUS-INFO
Na povezavi lahko tudi svojim prijateljem in sodelavcem omogočite brezplačno prejemanje Tednika IUS-INFO, ki vsak četrtek prinaša vse pomembne informacije o novih in spremenjenih predpisih, sodni praksi, aktualnem pravnem in političnem dogajanju v Sloveniji in EU ter novih vsebinah na portalu IUS-INFO.