Namen Projekta Šilih je določiti in potrditi ukrepe za zmanjševanje in preprečevanje opozorilnih nevarnih in drugih škodljivih dogodkov med zdravstveno obravnavo, ukrepe za učinkovitejše uresničevanje pravice do primerne, kakovostne in varne zdravstvene obravnave ter ukrepe za učinkovit sodni postopek, v katerem se brez nepotrebnega odlašanja ugotavlja odgovornost izvajalca zdravstvene dejavnosti oziroma zdravstvenega delavca za smrt oziroma hude telesne poškodbe, ki jih bolnik utrpi med zdravstveno obravnavo, so zapisali v uradu vlade za komuniciranje.
Projekt izvira iz primera Šilih, "enega od primerov zelo dolgotrajnega ugotavljanja odgovornosti za smrt bolnika v zdravstveni ustanovi", je na današnji novinarski konferenci po seji vlade poudaril minister za pravosodje Goran Klemenčič. Kot je spomnil, primer vse od leta 1993 do lani ni dobil dokončnega sodnega epiloga, vmes je Evropsko sodišče za človekove pravice zaradi tega Slovenijo kaznovalo. Lani pa so po 26 letih uspeli skleniti poravnavo z zakoncema Šilih. Ta poravnava je po ministrovih besedah vlado zavezovala tudi k sprejemu ukrepov, ki bi preprečevali take dogodke.
Klemenčič je ocenil, da je vlada z današnjo potrditvijo projekta "izpolnila velik del svojih zavez, danih zakoncema Šilih ob sklenitvi poravnave". "Zdaj jih moramo spraviti še v življenje," je dejal in pojasnil, da s tem namenom sodelujejo z ministrstvom za zdravje.
Projekt predvideva 15 ukrepov s področja zdravja in osem ukrepov s področja pravosodja, od zakonodajnih do ukrepov, vezanih na nadzor, delo izvedencev in še kaj. Vsi ukrepi so po Klemenčičevih besedah že v teku in imajo kratke roke za implementacijo, in sicer še v času te vlade. Kot je izpostavil, je že prejšnji mesec začel veljati člen zakona o pacientovih pravicah, ki izrecno zahteva, da postopke, vezani na ugotavljanje razlogov za smrt v zdravstvu, na sodiščih in pred drugimi organi obravnavajo prednostno.
Po besedah ministrice za zdravje Milojke Kolar Celarc je bil ključen namen projekta ta, da določijo in potrdijo ukrepe za preprečevanje in zmanjševanje opozorilnih, nevarnih ter drugih dogodkov, ki se lahko dogodijo tekom zdravstvene obravnave. "Drugi cilj pa je sprejeti ukrepe za odvračanje napak med zdravstveno obravnavo, predvsem zagotovitev kakovosti storitev in varnosti bolnikov. Eno zagotavlja novela zakona o pacientovih pravicah, druge pomembnejše so, da bomo prenovili sistem poročanja in učenja o opozorilnih, nevarnih in drugih dogodkih," je naštela ministrica.
Sedanja zakonodaja po njenih besedah sicer zahteva, da v primeru varnostnega dogodka zdravstvena ustanova v določenem roku obvesti ministrstvo za zdravje. Po njenih napovedih bodo v sodelovanju s strokovnjaki s tega področja prenovili sistem, "da se bo te nevarne dogodke javljajo, da se ne bi še kdaj ponovili".
V splošni dogovor so tudi uvrstili spremljanje nekaterih procesnih kazalnikov kakovosti. Okrepiti nameravajo področje nadzorov in svetovanja zdravstvenim ustanovam, preveriti, kako se spoštujejo določbe o nadzorih. Ministrica je napovedala tudi nova dodatna izobraževanja za vse zdravstvene delavce s področja kakovosti.
