>> Višji sodniki tik pred zastaranjem potrdili sodbo v zadevi Istrabenz
Višje sodišče v Ljubljani je le tri tedne pred zastaranjem potrdilo prvostopenjsko sodbo v zadevi Istrabenz in nekdanjega prvega moža Istrabenza Igorja Bavčarja za pet let poslalo v zapor. Po obravnavi pritožb obsojenih je višje sodišče prvostopenjsko sodbo spreminjalo v delu, ki se nanaša na izrek kazni Nastje Sušinskega, ki je bil lani na okrožnem sodišču obsojen na dve leti zapora, Bavčarju je za kazniva dejanja pri preprodaji delnic Istrabenza potrdilo pet let zapora, nekdanjemu prvemu finančniku Istrabenza Kristjanu Sušinskemu pa tri leta zapora. Bavčar mora vrniti nekaj več kot 18 milijonov evrov nezakonito pridobljenih sredstev, Kristjan Sušinski pa nekaj več kot dva milijona evrov. Do kaznivih dejanj v zadevi Istrabenz naj bi prišlo leta 2007 ob preprodaji 7,3-odstotnega deleža Istrabenza, ki ga je Pivovarna Laško prodala najprej hčerinski družbi Plinfin za 23 milijonov evrov. Nato je pivovarna prodala Plinfin za vsega 7500 evrov Sportini, ta pa 1. oktobra 2007 za 24,9 milijona Microtrustu v lasti Nastje Sušinskega. Istega dne je Microtrust prodal Istrabenzov paket Pom-Investu za 49,2 milijona evrov in s tem zaslužil 24,3 milijona evrov.

Odvetnica Varja Holec je napovedala, da bo v imenu Kristjana Sušinskega na vrhovno sodišče vložila zahtevo za varstvo zakonitosti, ki pa ne zadrži izvajanja kazni. Vložitev zahteve za varstvo zakonitosti je napovedal tudi odvetnik Janez Koščak, ki zastopa Bavčarja. Dejal je, da se po sodbi višjega sodišča ne more znebiti občutka, da je to podleglo pritisku javnosti, medijev in pravosodnega ministra Gorana Klemenčiča. Ta je namreč dejal, da bo osebno poskrbel, da bodo v primeru zastaranja "letele glave". Se je pa na njegove besede odzval višji državni tožilec Jože Kozina, ki je vodil zadevo. Dejal je, da je s sodbo zadovoljen, vendar pa je Klemenčičeve izjave ocenil za neokusne in nedostojanstvene. Sama zadeva je bila zahtevna, na koncu pa je bilo pravnomočno obsojenih vseh sedem obtoženih, kar je, tako Kozina, toliko boljše. S sodbo je zadovoljen tudi novi generalni državni tožilec Drago Šketa, ki je ocenil, da ta prinaša jasno sporočilo, da "smo pred zakonom vsi enaki in da pravna država deluje".

>> Sprejeta novela KZ-1E
Poslanci DZ so včeraj sprejeli novelo kazenskega zakonika, ki prinaša tri glavne sklope sprememb - zaostritev pregona kaznivih dejanj, povezanih s terorizmom, uvedbo možnosti izgona tujca iz države kot stranske kazni ter zaostritev pregona nekaterih kaznivih dejanj s področja gospodarstva. Po zdaj veljavnem zakoniku morata biti pri kaznivemu dejanju zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti izkazana kazniv namen pridobitve protipravne premoženjske koristi ali povzročitev premoženjske škode, po novem pa bo za pregon zadoščal že morebitni naklep storilca. Pri pregonu kaznivih dejanj, povezanih s terorizmom, se bo po novem kot kaznivo dejanje štelo tudi potovanje v tujino z namenom terorizma (ali priprava takšnega potovanja), prav tako ščuvanje k terorizmu oziroma njegovo javno poveličevanje. Novela tudi inkriminira objavo posnetkov s seksualno vsebino brez privolitve posameznika ter zaostruje pregon izigravanja delovno-pravne zakonodaje, ko gre za kršenje pravic več delavcem.

>> Zakon o probaciji
Državni zbor je sprejel Zakon o probaciji (ZPro), s katerim želi vlada celovito urediti izvajanje alternativnih oblik kaznovanja storilcev kaznivih dejanj. Bistvena novost je ureditev, da lahko oseba, ki je obsojena na krajšo zaporno kazen, ostane v okolju, kjer živi in deluje, hkrati pa mora izpolniti določene obveznosti. Do zdaj so probacijo izvajali državni tožilci, centri za socialno delo, zavodi za prestajanje kazni zapora, sodišča in policija. Po novem zakonu pa bo aprila 2018 ustanovljena uprava za probacijo, ki bi prevzela njihove naloge.

>> Višje povprečnine občinam in regres za vse upokojence
Včeraj je bila sprejeta tudi novela zakona o izvrševanju proračunov, ki bo zagotovila nekoliko višjo povprečnino za občine ter letni dodatek za vse upokojence, za katerega bo namenjenih dodatnih 21 milijonov evrov. Povprečnina za občine za letos se bo po noveli povišala s 530 na 533,50 evra, njen dvig bo stal državni proračun 7,2 milijona evrov. Novela določa tudi do 70 odstotkov predplačila na javnih razpisih za nevladne organizacije, kadar pogodbena cena ne preseže 20.000 evrov, in ko se projekt v celoti izvede v tekočem letu.

>> Uporaba sredstev sklada za reševanje bank
DZ je potrdil novelo zakona o organu in skladu za reševanje bank, ki se usklajuje z določbami zakona o reševanju in prisilnemu prenehanju bank zlasti v delu, ki se nanaša na namenskost uporabe sredstev sklada. Sprejeta je bila tudi avtentična razlaga določila zakona o ukrepih države za krepitev stabilnosti bank, ki sedaj nedvomno določa zastaralne roke za dejanja vodstev bank, ki so povzročila bančno luknjo, in so nastala pred uveljavitvijo tega zakona in takrat še niso zastarala (33. člen ZUKSB). Zanje se sedaj šteje štirikratnik splošnih zastaralnih rokov, ki jih določata zakona, ki urejata kazniva dejanja oz. obligacijska razmerja. Dejanja namesto v 10 letih po tej razlagi zastarajo v 40 letih.

>> Novosti za izboljšanje podpornega okolja za podjetništvo
DZ je sprejel novelo zakona o podpornem okolju za podjetništvo za zmanjšanje administrativnih bremen za podjetja. Na podlagi dopolnila koalicijskih strank bodo v podporno in inovativno podporno okolje vključene reprezentativne gospodarske zbornice. Podporni ukrepi države naj bi zagotovili podporo potencialnim podjetnikom in delujočim podjetjem v celotnem podjetniškem procesu, od razvijanja poslovne zamisli do njene realizacije in rasti podjetja, z učinkovito kombinacijo finančnih in nefinančnih oblik podpore.

>> Novela stanovanjskega zakona
Poslanci so sprejeli tudi novelo stanovanjskega zakona, ki bo skladno z odločitvijo ustavnega sodišča ponovno uvedla subvencioniranje dela najemnine za tiste, ki nimajo možnosti živeti v neprofitnih stanovanjih, a imajo to pravico, in plačujejo tržno najemnino. Upravičenci do neprofitnega najema, ki niso dobili neprofitnega stanovanja in morajo plačevati tržno najemnino, bodo poleg subvencije za razliko med tržno in neprofitno najemnino dobili še subvencijo za neprofitni del v višini največ 80 odstotkov neprofitne najemnine. Subvencijo bo plačala občina, v kateri ima upravičenec stalno bivališče, ne glede na to, v kateri občini je stanovanje, v katerem upravičenec prebiva in kjer ima prijavljeno začasno bivališče.

>> Državni zbor je včeraj sprejel tudi:
    • novelo zakona o omejevanju porabe alkohola,
    • novelo zakona o kmetijstvu,
    • podaljšanje veljavnosti zakona o razvojni podpori Pomurski regiji.

>> Reševanje sporov z mediacijo
Mirno reševanje sporov je po 16 letih mediacije na ljubljanskem okrožnem sodišču in osmih letih na ljubljanskem višjem sodišču našlo pot do strank, ocenjujejo na sodiščih. A vseeno je mediacija premalo prepoznana, menijo tako na sodišču kot na ministrstvu. Statistika Okrožnega sodišča v Ljubljani kaže, da so v 15 letih od 2001 do 2016 strankam ponudili možnost mediacije v 53.218 primerih, soglasje sta obe stranki podali v 13.308 primerih, uspešnih pa je bilo skoraj pol teh primerov, natančneje 6842. Kot je danes dejal predsednik višjega sodišča Anton Panjan, se v okviru tako sklenjenih dogovorov pogosto zgodi, da poleg primera, zaradi katerega je bila mediacija začeta, stranke rešijo tudi druge odprte zadeve. Ob tem je izpostavil mediacijo, v kateri so rešili kar 11 odprtih zadev.

 

 

>> Celoten pregled aktualnih novic

 

>> Vajeništvo
Zakon o vajeništvu (ZVaj), ki bo začel veljati 3. junija, uporabljati pa se bo začel 3. decembra, ureja vajeništvo kot obliko izobraževanja v srednjem poklicnem izobraževanju in v programih nadaljnjega poklicnega in strokovnega izobraževanja. Namen zakona je predvsem hitrejša poklicna socializacija mladih s približevanjem poklicnega izobraževanja potrebam delodajalcev. V vajeniški obliki izobraževanja se najmanj 50 odstotkov izobraževalnega programa izvede kot praktično usposabljanje z delom pri delodajalcu, najmanj 40 odstotkov izobraževalnega programa pa izvede šola, od tega vse splošno izobraževalne predmete. Vajeništvo se bo začelo poskusno uvajati v šolskem letu 2017/2018, in sicer v štiri programe srednjega poklicnega izobraževanja. Ministrstvi za izobraževanje in za gospodarstvo do 31. decembra 2021 delodajalcem financirata del njihovih stroškov, povezanih s praktičnim usposabljanjem vajencev.

>> Sodni svet
20. maja je začel veljati Zakon o sodnem svetu (ZSSve), ki se bo začel uporabljati čez pol leta, torej 20. novembra. Zakon ureja položaj, pristojnosti, organizacijo in sestavo Sodnega sveta. Med dodatnimi pristojnostmi so med drugim varovanje neodvisnosti posameznih sodnikov in sodstva kot celote ter krepitev odgovornega delovanja sodstva, spodbujanje njegove odgovornosti, učinkovitosti in kakovosti. Zakon razveljavlja nekaj členov ali drugače spreminja Zakon o sodiščih (ZS), Zakon o sodniški službi (ZSS) ter Zakon o državnem tožilstvu (ZDT-1) ter v celoti razveljavlja Poslovnik Sodnega sveta.

>> Državno odvetništvo
V veljavi je tudi Zakon o državnem odvetništvu (ZDOdv), ki ureja položaj, pristojnosti in organizacijo državnega odvetništva, pristojnosti in posebnosti delovno-pravnih razmerij državnih odvetnikov ter nadzor nad njihovim delom. Državno odvetništvo bo samostojen in avtonomen državni organ, ki bo opravljal strokovne naloge na področju varstva premoženjskih ter drugih pravic in interesov države prek pravnega zastopanja v sodnih in drugih postopkih pred domačimi, tujimi in mednarodnimi sodišči ter arbitražami. Zakon se bo začel uporabljati 20. novembra.

>> Odškodninski zahtevki po ZPOmK-1
Od 20. maja so v veljavi spremembe in dopolnitve > Zakona o preprečevanju omejevanja konkurence (ZPOmK-1), ki v naš pravni red vključujejo Direktivo 2014/104/EU in dopolnjujejo pravila za odškodninske zahtevke zaradi kršitev konkurenčnega prava. Novela omogoča vzpostavitev ugodnega in konkurenčnega poslovnega okolja ter zaščito malih in srednje velikih podjetij. Posamezna pravila glede povrnitve škode zaradi kršitev konkurenčnega prava so določena v VI. delu, ki po novem vsebuje šestnajst dodatnih členov, njihova uporaba v postopkih pa je podrobneje določena v 13. členu prehodnih določb novele.

>> Dopolnjena pravila volitev v DZ
Veljati je začela novela > Zakona o volitvah v državni zbor (ZVDZ), ki v ureditev vnaša dve ustavni določbi. Prva se nanaša na glasovanje po pošti, kjer je doslej veljala pravna praznina, zato 87. člen (primerjalnik besedila) natančneje opredeljuje katere glasovnice se upoštevajo in do katere ure. Druga pa se nanaša na dostopnost volišč za invalide, tako, da je zagotovljeno enakopravno uresničevanje njihove volilne pravice (prvi odstavek 79.a člena, ki se začne uporabljati 1. februarja 2018).

 

 

>> Drugi novi predpisi: UL št. 25

 

Če je Berlinski zid pomenil dokončno priznanje komunističnega poraza, ali slovenska ograja, madžarski zid in vse, kar je še tega, pomeni dokončno priznanje poraza evropske civilizacije? Ali nam je res zmanjkalo vseh drugih načinov in sredstev za obrambo svojega načina življenja, da smo se morali zateči samo še k zidovom? Ne vem; vem pa, in o tem z vso silo vedno in povsod priča zgodovina, da je zid vselej znak šibkosti ter da je, še bolj vselej, izrazito sredstvo kratkoročnosti. Da ne bo kdo slavil, rekoč torej, da je zid znak kratkoročne šibkosti; obratno: zid je znak velike šibkosti, ki kaže da bo tistega, ki se šibi, kmalu konec. Če ne bo še prej, pogledal vase in v svet in se bolj pretehtano, strateško in inkluzivno odločil, kako naprej v vse bolj kompleksnem in eksplozivnem svetu.

 

 

>> Vabljeni h komentiranju vsebine pod besedilom kolumne.

 

dr. Andraž Teršek:
Svoboda izražanja med dolžnostjo najostrejše kritike in pravico do laganja

dr. Boštjan Polegek:
Novi standardi sodniške nepristranskosti v kazenskem postopku

Miha Šercer:
Sankcioniranje kršitev delovnih obveznosti

Nejc Setnikar:
Lastniško nagrajevanje v startup podjetjih

 

 

>> Vsi strokovni članki iz pravnih publikacij

 

>> Ali uporabljate zadnje veljavno besedilo ZGD-1?
Besedilo Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) je od svoje objave leta 2006 doživelo kar 16 posegov. Vse spremembe, dopolnitve in razveljavitve členov so upoštevane samo v IUS-INFO prečiščenem besedilu ZGD-1.

V časovni lestvici je na voljo tudi vseh 17 verzij čistopisov tega zakonskega besedila, v primerjalniku členov pa lahko še posebej natančno ugotavljate spremembe v samem besedilu - za primer si lahko ogledate 295. člen ZGD-1 - sklic skupščine pred in po noveli.

ZGD-1 je ob večini členov povezan s komentarjem zakona ter z več kot 940 strokovnimi članki, več kot 1.100 judikati slovenskih sodišč (ustavno, vrhovno, višja, upravno) in skoraj 700 judikati Sodišča EU ter več kot 230 odločitvami državne revizijske komisije. Vse te povezave so dodane tudi ob posameznih členih, na katere se vsebinsko navezujejo.

>> Zagotovite si dostop do vseh vsebin portala IUS-INFO!

>> Novi portal INSOLV-INFO
Portal INSOLV-INFO je edina prava rešitev za spremljanje insolvenčnih postopkov fizičnih in pravnih oseb. Ponuja najučinkovitejši način za pravočasno zaznavanje začetih postopkov in hkrati pomaga predvideti bodoče situacije, ko vašemu poslovnemu partnerju ne bo uspelo poravnati svojih obveznosti ali bo celo postal dolgoročno plačilno nesposoben. Enostaven prikaz vseh informacij (vključno s prilogami) na eni strani z možnostjo priprave obsežnega samodejnega poročila vam zagotavlja učinkovit delovni proces. O vseh pomembnih spremembah pa ste lahko tudi dnevno obveščeni po elektronski pošti.