Po besedah ministra za pravosodje Gorana Klemenčiča je probacija obravnava storilcev kaznivih dejanj in nadziranje njihovega vedenja z namenom odpravljanja vzrokov, ki so vplivali na storitev kaznivega dejanja. Pri tem je bistveno, da oseba, ki je obsojena, ostane v okolju, kjer živi in deluje, hkrati pa je omejena s tem, da mora izpolniti določene obveznosti.
Po zdajšnji ureditvi probacijo izvajajo državni tožilci, centri za socialno delo, zavodi za prestajanje kazni zapora, sodišča in policija. Po danes sprejetem zakonu pa bo aprila 2018 ustanovljena uprava za probacijo, ki bi prevzela njihove naloge.
Po ministrovih besedah izkušnje drugih držav kažejo, da se z uvedbo probacije zmanjša zasedenost zaporov, zmanjšalo pa naj bi se tudi število storilcev, ki ponavljajo kazniva dejanja.
Zakon so ves čas parlamentarne procedure podpirali v koaliciji, kjer so ocenjevali, da uvedba probacije pomeni korak k bolj varni družbi. Pomisleke pa so imeli v opoziciji. V SDS so prepričani, da je zakon napisan nejasno, zato kakšnih večjih učinkov od njega ne bo. V NSi in NP pa jih moti ustanavljanje novih uradov.
V ZL so predlagali dopolnilo, s katerim bi črtali prehodno določbo, po kateri naj bi zaposlenim na centrih za socialno delo, ki se ukvarjajo s probacijo, dan pred začetkom uporabe zakona prenehalo delovno razmerje, z dnem začetka uporabe zakona pa bi sklenili delovno razmerje na upravi za probacijo, a dopolnilo ni dobilo podpore. Kot je namreč pojasnil Klemenčič, avtomatičnega prezaposlovanja ne bo, na upravo pa bodo lahko odšli zgolj tisti, ki bodo to želeli.
