>> Uvedba davčnih blagajn
Državni zbor je včeraj podprl Zakon o davčnem potrjevanju računov (dopolnjen predlog), ki z 2. januarjem 2016 uvaja t. i. davčne blagajne pri poslovanju z gotovino. Sistem bo poskusno stekel 1. decembra, predvideno je dveletno prehodno obdobje, vlada pa si obeta od 50 do 100 milijonov evrov izplena. Zavezanci za uporabo davčnih blagajn bodo pravne in fizične osebe, ki opravljajo dejavnost za plačilo z gotovino in so dolžne voditi poslovne knjige in evidence.

Davčne blagajne bodo preko spleta povezane s centralnim informacijskim sistemom finančne uprave, ki bo potrdila in shranila podatke o računih v postopku njihove izdaje v realnem času. S tem se bo omogočalo sledljivost in učinkovitost nadzora nad izdanimi računi ter prispevalo k omejitvi sive ekonomije. V primerih, ko povezava ne bo mogoča zaradi nepokritosti s signalom ali izpada sistema finančne uprave, bodo lahko račune izdali s pomočjo vezane knjige računov, račune pa nato v dveh delovnih dneh naknadno potrdili na upravi.

Zakon predvideva kazni tako za zavezance kot za kupce. Tako bo lahko kupce, ki ne bodo vzeli in zadržali računa do odhoda iz poslovnega prostora, doletela globa v višini 40 evrov. Medtem so globe za zavezance višje: za pravne osebe se gibljejo od 2000 do 75.000 evrov in za samostojne podjetnike ali posameznike, ki samostojno opravljajo dejavnost, od 1.500 do 25.000 evrov, medtem ko lahko odgovorne osebe pravnega subjekta, samostojnega podjetja ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost doleti kazen od 800 do 5.000 evrov. Zakon predvideva tudi kazni za hujše davčne prekrške - razpon je od 3.000 evrov do 125.000 evrov.

>> Novela ZGD-1
V ponedeljek je Državni zbor sprejel spremembe in dopolnitve > zakona o gospodarskih družbah, ki zaostrujejo pogoje za ustanovitev družbe, in sicer bo moral lastnik podjetja, ki želi ustanoviti novo podjetje, predložiti dokazilo o plačilu prispevkov za svoje zaposlene za 12 mesecev nazaj, ne le za en mesec, kot velja sedaj. Podjetja ne bodo mogli ustanoviti oz. v njem postati družbeniki tisti, ki bodo v treh letih dvakrat dobili globo Inšpektorata RS za delo oz. FURS v zvezi s plačilom za delo oz. zaposlovanjem na črno. Ta prepoved bo veljala tri leta. Petletna prepoved ustanavljanja novih podjetij bo še naprej veljala za tiste, ki so bili pravnomočno obsojeni na zaporno kazen zaradi gospodarskih prekrškov.

>> Novela ZASP ureja osirotela dela
Spremembe in dopolnitve > zakona o avtorski in sorodnih pravicah, ki so bile sprejete včeraj, urejajo pogoje in uporabo osirotelih del, to je tistih varovanih del, katerih imetnik pravic ni znan ali ga ni mogoče najti. Novela določa, katera dela je mogoče šteti za osirotela, kako se izvede skrbno iskanje, da je treba voditi evidenco skrbnih iskanj in da lahko avtor osirotelega dela prekine status osirotelega dela ter zahteva pravično nadomestilo. Uvajata se tudi izjemi od avtorske pravice v korist invalidnih oseb ter javno dostopnih knjižnic, muzejev, arhivov in izobraževalnih ustanov.

>> Fiskalno pravilo
V petek so poslanci DZ z dvotretjinsko večino potrdili zakon o fiskalnem pravilu, ki določa, da srednjeročno in dolgoročno porabimo toliko, kolikor zberemo z javnimi dajatvami. Za primere izjemnih okoliščin in negativnih gospodarskih gibanj fiskalno pravilo sicer dopušča možnost izjem in odstopanja v smeri varovanja socialnih transferjev, pokojnin in delovanja javnih ustanov.

>> Novela zakona o varstvu okolja
Državni zbor je včeraj sprejel novelo > zakona o varstvu okolja, po kateri skladno z evropsko direktivo in po opozorilih Evropske komisije proizvodni obrati, ki za delovanje potrebujejo okoljevarstveno dovoljenje, brez tega dovoljenja ne bodo smeli obratovati.

>> Novelo zakona o vodah
Včeraj je bila sprejeta tudi novela > zakona o vodah, ki med drugim predvideva združitev področja upravljanja z vodami v novoustanovljeno direkcijo za vode ter podaljšuje prehodno obdobje za plačevanje za rabo vode tudi za tiste, ki nimajo koncesije oz. vodne pravice.

>> Občine napovedujejo uporabo pravnih sredstev
V Skupnosti občin Slovenije (SOS) opozarjajo, da je povprečnina v višini 519 evrov, kot jo je v ponedeljek za drugo polovico leta potrdil DZ, nezakonita in ne pokriva izračunanih stroškov za izvajanje zakonsko določenih nalog občin (predlog novele ZIPRS1415-F). Zato bodo izkoristili vsa pravna sredstva za zaščito lokalne samouprave.

>> Izpolnitev obveznosti po sodbi v zadevi Ališić
Slovenija je z uveljavitvijo zakona o načinu izvršitve sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi Ališić izpolnila obveznosti po sodbi, ki ji nalaga, da v letu dni, torej do danes, sprejme vse potrebne ukrepe, tudi zakonodajne, za poplačilo še nepoplačanih deviznih varčevalcev nekdanje Ljubljanske banke na Hrvaškem in v BiH.

>> Izpodbijanje določb o dokupu pokojninske dobe
Varuh človekovih pravic izpodbija ustavnost dela pokojninskega zakona, po katerem se dokupljena pokojninska doba pri ugotavljanju pogojev za starostno upokojitev ne upošteva. Meni, da je zakon izničil smisel dokupa pokojninske dobe za tiste, ki so se za dokup po prej veljavnih pokojninskih zakonih odločili, da bi se lahko prej starostno upokojili.

>> Lani obsojenih 9729 posameznikov
Slovenska sodišča so lani obsodila 9410 odraslih oseb in 319 mladoletnikov ter 45 pravnih oseb, ugotavlja Statistični urad Slovenije. To število je nižje kot leta 2013, a na uradu dodajajo, da je število obsojenih višje kot leta 2012, ko je bilo obsojenih 8838 mladoletnikov, polnoletnikov in pravnih oseb, kar kaže na naraščanje števila obsojencev.

>> Odvetnici dve leti in pol zapora
Mariborsko sodišče je odvetnico Andrejo Šifrer zaradi napeljevanja k izsiljevanju obsodilo na dve leti in pol zapora. Sodni senat pod vodstvom Danila Obersnela se ni strinjal z argumenti obrambe, ki je zahtevala oprostilno sodbo oziroma celo, da zavrže obtožnico. Sodnik je dejanje odvetnice ocenil kot posebej zavržno.

 

 

>> Celoten pregled aktualnih novic

 

>> Začetek uporabe nekaterih določb ZIZ
Objavljen je bil sklep o izpolnitvi tehničnih pogojev za začetek uporabe nekaterih določb Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), ki se začnejo uporabljati 15. julija. Gre za določbe o izdaji elektronskega plačilnega naloga (29.b člen), označitvi premičnin v predlogu za izvršbo (40. člen), uveljavljanju arbitražnega sporazuma v postopkih izvršbe na podlagi verodostojne listine (osmi odstavek 41. člena), predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine na podlagi obračuna prejemkov na podlagi delovnega razmerja (deveti odstavek 41. člena), pošiljanju pravnomočnih sklepov o izvršbi na podlagi obračuna prejemkov na podlagi delovnega razmerja FURS, če je bil sklep o izvršbi izdan od 15. julija 2015 dalje (deveti odstavek 45. člena), prilaganju izvršilnega naslova, ki je bil izdan v postopkih v gospodarskih sporih, predlogu za izvršbo (46. člen), in uvedbi zastavne pravice na poslovnem deležu (240. člen in 245.a do 245.c člen)

>> Spremembe pri sodnih izvedencih, cenilcih in tolmačih
25. julija bodo začele veljati spremembe in dopolnitve > Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih, ki sicer ureja imenovanje in razrešitve izvedencev oziroma cenilcev, vsebino in način preizkusa strokovnosti ter tarifo za plačilo nagrade. Novela črta 8. člen pravilnika, ki ureja ugotavljanje potreb po izvedencih oziroma cenilcih na posameznem strokovnem področju, ter 19. člen, ki ureja suspenz oziroma odvzem pravice opravljati delo. Med drugim je dopolnjen 52. člen, in sicer z novim 6. odstavkom, ki določa, da izvedenec oziroma cenilec v primeru uveljavljanja nadomestila plače (44. člen), ni upravičen do nagrad iz tretjega, četrtega in petega odstavka tega člena. Spremenjeni 53. člen (primerjalnik besedila) po novem določa izjemo pri plačilu, in sicer mora naročnik stroške in nagrado plačati v petnajstih dneh od prejema računa oziroma stroškovnika, razen če zakon, ki ureja izvrševanje proračuna RS ne določa drugače. Podobne spremembe in dopolnitve, ki prav tako začnejo veljati 25. julija, vplivajo tudi na Pravilnik o sodnih tolmačih.

>> Pogoji za pridobitev naziva DNR in PDNR
11. julija je začel veljati Pravilnik o pogojih za pridobitev naziva državni notranji revizor in preizkušeni državni notranji revizor, ki poleg pogojev določa tudi program izobraževanja za pridobitev nazivov DNR oziroma PDNR, varstvo pravic kandidatov za pridobitev naziva in izdajanje potrdil za naziva. Pravilnik določa tudi pogoje za imenovanje članov organov, ki skrbijo za izvedbo programa izobraževanja, ter sestavo in naloge organov. Urad RS za nadzor proračuna vodi imenik DNR in PDNR, ki vsebuje ime osebe in datum pridobitve oziroma priznanja revizorskega naziva. Imenik je objavljen na spletni strani Urada RS za nadzor proračuna.

 

 

>> Drugi novi predpisi: UL št. 51 in 50

 

>> Preglednost obdavčitev
Evropski poslanci so sprejeli dopolnila k predlogu direktive za spodbujanje dolgoročnega sodelovanja delničarjev, po katerih bi morala velika podjetja, ki kotirajo na borzi, razkriti, kakšne dobičke ustvarjajo in kakšne davke plačujejo v posameznih državah. Prav tako naj bi delničarjem omogočili, da vsaj vsaka tri leta glasujejo o pravilih glede višine plač in nagrajevanja direktorjev.

>> Izboljšanje čezmejnega dostopa do vsebin in storitev
Poslanci evropskega parlamenta so sprejeli resolucijo, v katero so zapisali, da mora posodobitev evropskih pravil o avtorskih pravicah doseči pravično ravnotežje med pravicami in interesi ustvarjalcev ter potrošnikov. Poleg tega so se zavzeli za izboljšanje čezmejnega dostopa do vsebin in storitev, ugotavljajo pa tudi pomembnost ozemeljskih licenc v EU, zlasti kar zadeva avdiovizualno in filmsko produkcijo.

>> Zaščita čezmejnih investicij
V parlamentu EU so sprejeli tudi resolucijo, v kateri so se zavzeli, da mora kapitalska unija zagotavljati učinkovit način prenosa prihrankov do projektov malih podjetij in zaščititi čezmejne investitorje. Bistveni elementi kapitalske unije, kot dopolnitev bančnega financiranja, bi morali biti po mnenju parlamentarcev sprejeti do leta 2018, gre pa za širši obseg investicijskih možnosti, orodja za zmanjševanje tveganj in jasne informacije glede investicijskih možnosti v EU.

>> Spremembe zaradi pomanjkanja virov
Evropski poslanci so se zavzeli za krožno gospodarstvo, t.j. da mora EU učinkoviteje uporabljati naravne vire, saj bi povečanje produktivnosti virov zvišalo BDP in ustvarilo dodatna trajnostna delovna mesta. V ta namen bi bilo potrebno zmanjšati odpadke, prenoviti zakonodajo o okoljsko primerni zasnovi izdelkov in uvesti ukrepe, ki bi ločili rast od rabe naravnih virov.

>> Sodišče EU o preizkusu integracije
V zadevi C-153/14 so sodniki sodišča EU presojali po direktivi 2003/86 o pravici do združitve družine. Odločili so, da lahko države članice od državljanov tretjih držav pred združitvijo družine zahtevajo, da uspešno opravijo preizkus integracije. Vendar pa zaradi tega uveljavljanje pravice do združitve družine ne sme biti onemogočeno ali izredno oteženo.

Je sodba Vrhovnega sodišča ZDA v zadevi Obergefell o ustavno varovani pravici do sklepanja zakonske zveze za istospolne pare na pravi strani zgodovine? Ste vi? Biti na pravi strani zgodovine. To je menda želja marsikaterega navadnega smrtnika, še bolj pa nemara pomembnih državnih in svetovnih voditeljev. Pri Obami se denimo že sprašujejo, ali ne pretirava z rabo izraza »napačna stran zgodovine«.

 

 

>> Vabljeni h komentiranju članka na Forum PRAVNIKI

 

Matevž Šavli:
Učinkovitost fiduciarne cesije kot sredstva zavarovanja

Marjan Kos:
Pravica do pomoči zagovornika v začetnih fazah kazenskega postopka

Zoran Skubic:
Izvršba in izpodbijanje dolžnikovih razpolaganj v stečaju po pravu EU

Klemen Valter:
Je varstvo konkurence ujeto med upravni in prekrškovni postopek?

 

 

>> Vsi strokovni članki iz pravnih publikacij

 

>> Ali uporabljate zadnje veljavno besedilo ZSPJS?
Zakon o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS) je bil objavljen leta 2002 in do danes je doživel že 38 vplivov na besedilo. Vse te spremembe, dopolnitve in razveljavitve členov so upoštevane samo v IUS-INFO prečiščenem besedilu ZSPJS.

V časovni lestvici je na voljo tudi vseh 39 verzij prečiščenih besedil tega zakona, kot se je spreminjal od prve objave. V primerjalniku členov lahko še posebej natančno ugotavljate spremembe v besedilu - npr. primerjava besedila 25. člena ZSPJS (spremembe glede dodatka za delovno dobo) pred in po spremembi.

ZSPJS je vsebinsko povezan tudi z več kot 200 strokovnimi članki in več kot 300 judikati slovenskih sodišč (ustavno, vrhovno, višja, upravno). Vse te povezave so dodane tudi ob posameznih členih, na katere se vsebinsko navezujejo.

>> Zagotovite si dostop do vseh vsebin portala IUS-INFO!

Začetek veljavnosti ali uporabe		Povezava na bodočo verzijo zakona:
28. julij 2015		Zakon o sodnem registru (ZSReg)
1. september 2015		Zakon o medijih (ZMed)
1. september 2015		Zakon o urejanju trga dela (ZUTD)
1. september 2015		Zakon o tujcih (ZTuj-2)
1. september 2015		Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1)
1. september 2015		Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (ZPDZC-1)
1. september 2015		Zakon o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev (ZZSDT)
1. september 2015		Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ)
1. september 2015		Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI)

>> Priporočite Tednik IUS-INFO!
Na povezavi lahko tudi svojim prijateljem in sodelavcem omogočite brezplačno prejemanje Tednika IUS-INFO, ki vsak četrtek prinaša vse pomembne informacije o novih in spremenjenih predpisih, sodni praksi, aktualnem pravnem in političnem dogajanju v Sloveniji in EU ter novih vsebinah na portalu IUS-INFO.