Zavezanci za uporabo davčnih blagajn bodo pravne in fizične osebe, ki opravljajo dejavnost za plačilo z gotovino in so dolžne voditi poslovne knjige in evidence. Davčne blagajne bodo nadgradile sedaj veljavni sistem t. i. virtualnih davčnih blagajn.
Predvidenih ni nobenih izjem, račune bodo morali po elektronski poti potrjevati vsi, ki so po zakonu o davku na dodano vrednost dolžni izdajati račune. Med temi ni npr. branjevcev na tržnicah, prav tako izdaje računov ni pri avtomatih za prehrano in pijačo.
Kot je v ponedeljek ob drugem branju v DZ spomnila državna sekretarka na finančnem ministrstvu Mateja Vraničar, potrjevanje računov ne bo obvezno za dobavitelje v dejavnostih z dobavami vode, elektrike, plina, pare, komunalnih storitev ali telekomunikacijskih storitev - gre za kontinuirano opravljanje dobave blaga in storitev naročniku.
V dveletnem prehodnem obdobju, v katerem se lahko zavezanec sam odloči, ali bo uporabljal elektronsko potrjevanje računov ali vezano knjigo računov, ki jo bo naknadno potrdil pri finančni upravi, po besedah Vraničarjeve ne bo nujno potrebno dokazovanje nezmožnosti vzpostavitve elektronske povezave na določenem območju s potrdilom Agencije za komunikacijska omrežja in storitve RS.
Po izteku prehodnega obdobja bodo morali zavezanci, kjer ni mogoča vzpostavitev elektronske povezave, to dokazati s potrdilom agencije za komunikacijska omrežja in storitve. Potrdilo bo brezplačno in bo veljalo eno leto.
Za plačila z gotovino bodo poleg plačila z bankovci in kovanci veljali tudi drugi načini plačila, ki niso neposredna nakazila na transakcijski račun, denimo s plačilno ali kreditno kartico.
Davčne blagajne zavezancev bodo preko spleta povezane s centralnim informacijskim sistemom finančne uprave, ki bo potrdila in shranila podatke o računih v postopku njihove izdaje v realnem času. S tem se bo omogočalo sledljivost in učinkovitost nadzora nad izdanimi računi ter prispevalo k omejitvi sive ekonomije.
V primerih, ko povezava ne bo mogoča zaradi nepokritosti s signalom ali izpada sistema finančne uprave, bodo lahko račune izdali s pomočjo vezane knjige računov, račune pa nato v dveh delovnih dneh naknadno potrdili na upravi.
Zakon predvideva kazni tako za zavezance kot za kupce. Tako bo lahko kupce, ki ne bodo vzeli in zadržali računa do odhoda iz poslovnega prostora, doletela globa v višini 40 evrov.
Medtem so globe za zavezance višje: za pravne osebe se gibljejo od 2000 do 75.000 evrov in za samostojne podjetnike ali posameznike, ki samostojno opravljajo dejavnost, od 1500 do 25.000 evrov, medtem ko lahko odgovorne osebe pravnega subjekta, samostojnega podjetja ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost doleti kazen od 800 do 5000 evrov.
Zakon predvideva tudi kazni za hujše davčne prekrške - razpon je od 3000 evrov do 125.000 evrov.
Medtem ko so sindikati in Gospodarska zbornica Slovenije v času obravnave davčne blagajne podprli, jim zlasti zaradi dodatnih stroškov tistih, ki bodo zavezanci za njih, nasprotujejo v Obrtno-podjetniški zbornici Sloveniji.
Tam so danes znova opozorili, da "davčne blagajne ne bodo bistveno pripomogle k zmanjšanju sive ekonomije in dela na črno, bodo pa dodatno obremenile gospodarstvo". Ponovili so, da bi morala država namesto njihove uvedbe znižati davčne stopnje, uvesti davčne spodbude v obliki olajšave 'vsak račun šteje' ter dvigniti davčno moralo.
