V SOS so spomnili, da se je v prvi polovici tega leta višina povprečnine iz 536 evrov že znižala na 525 evrov zaradi učinkov, ki naj bi jih prinesel zakon o ukrepih za uravnoteženje javnih financ občin, ki naj bi tem znižal stroške delovanja in zmanjšal nekatere birokratske postopke.
A ob spremljanju učinkov zakona ugotavljajo, da ukrepi ne dosegajo obljubljenih finančnih učinkov v višini 15 milijonov evrov. Prav tako niso bili doseženi prihranki v višini 22,8 milijona evrov iz naslova sistemskih sprememb, ki bi naj bili podlaga za nižanje povprečnine v drugi polovici leta.
Kot navajajo, so pričakovali takšne spremembe, ki bodo "prerazkošne standarde in normative na različnih področjih uskladile z zmožnostmi tako občin kot države". Pričakovali so tudi, da se bodo v pripravo možnih sistemskih sprememb nižanja stroškov občin aktivno vključila resorna ministrstva.
A ta svojih predlogov večinoma niso imela, večina pa se je odzivala le na že pripravljene predloge predvsem v smislu, da nečesa ni mogoče spremeniti. Nekatera, kot recimo ministrstvo za zdravje, pa se sploh niso odzvala na noben poziv ali pobudo, navajajo v SOS.
Zato so rezultati tega projekta z vidika finančnih prihrankov praktično nični. Sistemskih predlogov sprememb, torej tistih, ki lahko imajo vpliv na znižanje stroškov večine občin, je tako samo nekaj, pa še pri teh v SOS ocenjujejo, da so ocene finančnih posledic dvomljive.
Ministrstva so po njihovih navedbah v nabor ukrepov vključila marsikaj takšnega, kar po metodologiji za izračun povprečnine vanj sploh ne sodi. Nekateri ukrepi bodo uveljavljeni šele v naslednjem letu, drugi bodo imeli finančni učinek le za nekatere občine ali pa le, če bo do nekega dogodka prišlo, spet tretji po eni strani ponujajo možnost za znižanje stroškov, po drugi pa tudi mnogo jemljejo.
Povprečnina je na prebivalca ugotovljen primeren obseg sredstev za financiranje z zakonom določenih nalog občin in je osnovni faktor pri izračunu sredstev, ki posamezni občini pripadajo za financiranje iz zakonov izhajajočih nalog.
V SOS poudarjajo, da bi povprečnina morala pokrivati vse stroške, ki izhajajo iz zakonsko določenih nalog občin (financiranje predšolske vzgoje, kulture, zdravstva, šolstva, sociale, itd.). Po veljavnih izračunih pa bi morala biti že za 25 odstotkov višja od tiste, ki so jo občine prejemale v prvi polovici tega leta.
