10 NAJVPLIVNEJŠIH PRAVNIKOV 2008 - okrogla miza

11.12.2008 Na podlagi vaših glasov izbrani najvplivnejši slovenski pravniki in pravnice so prejeli priznanja in na okrogli mizi razpravljali o kazenskem zakoniku, morebitnih spremembah ustave, aktualnih zakonskih novelah, vinjetah, sodniški normi, varovanju osebnih podatkov, nasilju v družini in meji s Hrvaško.

Po mnenju strokovne in splošne javnosti so v letošnjem letu pravno dogajanje v Sloveniji najbolj zaznamovali pravniki dr. Miro Cerar, Aleksander Čeferin, Franci Matoz, Vlasta Nussdorfer, dr. Marko Pavliha, Nataša Pirc Musar, Janja Roblek, dr. Igor Šoltes, dr. Danilo Türk in dr. Gregor Virant.

Tako kot doslej je bil izbor organiziran v dveh delih: v prvem je potekalo zbiranje imen kandidatov z obrazložitvijo, v glasovalnem delu pa so obiskovalci portala lahko oddali glas za enega izmed dvajset največkrat predlaganih kandidatov iz prvega dela izbora. Letos je bilo zabeleženih kar 2750 pravilno oddanih glasov, kar je skoraj 1000 več kot lani. Tudi letos je največ glasov prejela višja državna tožilka Vlasta Nussdorfer in sicer več kot 10 odstotkov.

Okrogle mize z naslovom Nova zakonodaja v teoriji in praksi, ki jo je vodila mag. Urška Kežmah, asistentka na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru in okrožna sodnica na Okrožnem sodišču v Mariboru, se zaradi drugih obveznosti nista mogla udeležiti predsednik države dr. Türk in dr. Virant.

Pri vprašanju o kazni z dosmrtnim zaporom sta se oba odvetnika, tako Aleksander Čeferin kot Franci Matoz, strinjala, da ni smiselna, saj na resne storilce kaznivih dejanj ne bo vplivala. Čeferin je opozoril na hitenje pri sprejemanju novega kazenskega zakonika, pri čemer pripravljavci niso spoštovali ne teorije, ne prakse. Matoz pa je ocenil, da novi kazenski zakonik na delo odvetnika ne bo dosti vplival, dodal pa je še, da bi bilo smiselno za gospodarski kriminal uvesti višje denarne kazni.

Prof. dr. Miro Cerar ocenjuje, da vsaka oblast meni, "da se je svet začel z njo". Marsikatera reforma se še ni dobro začela, ko jo novi minister ali vlada preseka spet z novo. Izrazil je upanje, da nova vlada ne bo imela kar vsepovprek intervencij v zakonodajo, saj stalna diskontinuiteta dopušča manipulacije in zamaje zaupanje v sodni sistem.

Višja državna tožilka in predsednica Belega obroča Vlasta Nussdorfer pa je poudarila, da je kazenski zakonik prinesel težko pričakovane novosti predvsem na področju nasilja v družini. Podprla je tudi uvedbo družinskih sodišč, pri tem je opozorila, da bi morala ta imeti tako kazenske kot civilne sodnike ter obravnavati primere na enem mestu tako z vidika ločitev kot tudi dodelitve otrok, pri tem pa postopke voditi hitro in učinkovito, saj pri mnogih primerih, zaradi dolgotrajnosti postopkov in dodatnih ovadb med starši, otroci prej odrastejo.

(Vlasta Nussdorfer in mag. Tomaž Iskra, direktor družbe IUS SOFTWARE)

Predsednica Slovenskega sodniškega društva in okrožna sodnica Janja Roblek je glede novega kaznivega dejanja krivičnega sojenja, ocenila, da predstavlja pritisk na sodnika, saj lahko vsaka razveljavljena odločitev sodišča že vzpodbudi ovadbo sodnika. O kakovosti dela sodnikov, ki bi se ga lahko ocenjevalo opisno, je dodala, da ne bi smele biti pomembne zgolj številčne norme. K zmanjšanju zaostankov pa bi po njenem mnenju lahko veliko pripomoglo reševanje primerov z arbitražami in mediacijami.

Kot primer prehitrega in nepremišljenega ukrepanja vlade je prof. dr. Marko Pavliha izpostavil prav sprejem vinjet. Glede opominjanja Slovenije s strani Evropske komisije je ocenil, da bo po njegovem mnenju novi minister za promet rešil zagato v pogovorih s komisarjem in uvedel tudi 10-dnevno vinjeto. O reševanja meje s Hrvaško pa Pavliha meni, da ima Slovenija glede tega vprašanja še vedno vse pogajalske možnosti: ali v Haagu, Hamburgu ali pred ad hoc arbitražo, saj je po njegovem mnenju sporazum Drnovšek - Račan povsem veljaven in zato še vedno aktualen. Sam se nagiba k arbitraži, saj je tam večja možnost, da se zadeva presoja tudi skozi načelo pravičnosti.

Informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar je opozorila na nenehen boj za zaščito osebnih podatkov in izpostavila zakon o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji, ki je predvidel objavo osebnih podatkov vključno z EMŠO na spletu. Pozvala je k resnemu razmisleku, ali je z vidika varovanja osebnih podatkov smiselno in prav, da imamo na internetu dostopnih več kot 82.000 matičnih številk, ki so izpostavljene možnosti zlorabe.

Predsednik računskega sodišča dr. Igor Šoltes je na vprašanje o smiselnosti uvedbe finančne policije dejal, da bi bilo predhodno potrebno ne le definirati naloge nove ustanove, temveč tudi finančni in kadrovski vidik njenega delovanja ter presoditi prekrivanje s funkcijami obstoječih ustanov in institucij, ki bi morda lahko prevzele te pristojnosti.

Vsi udeleženci okrogle mize pa so bili enotnega mnenja, da moramo biti pri spreminjanju ustave še posebej previdni, saj morajo biti spremembe natančno pretehtane, obenem pa mora biti dosežen tudi širši konsenz.

Pripravil: Toni Tovornik

Snemalec: Matjaž Gerčar
Fotografije: Borut Krajnc