Začasno zavarovanje odvzema premoženjske koristi v kazenskih postopkih z obstoječimi instituti zemljiškoknjižnega prava

ZKP od zavarovanj ureja le začasno zavarovanje odvzema premoženjske koristi in začasno zavarovanje premoženjskopravnega zahtevka. Obe zavarovanji spadata med stvarne omejevalne ukrepe, ki pomenijo omejitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin pred izrekom obsodilne sodbe. Še posebej posegata v pravico do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave Republike Slovenije (Ustava RS).²

ZKP v 502. členu določa, da kadar v kazenskem postopku pride v poštev odvzem premoženjske koristi, obstaja pa nevarnost, da bi obdolženec sam ali preko drugih oseb to korist uporabil za nadaljnjo kriminalno dejavnost ali da bi jo skril, odtujil, uničil ali kako drugače z njo razpolagal tako, da bi onemogočil ali precej otežil njen odvzem po končanem kazenskem postopku, odredi sodišče na predlog državnega tožilca začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi. Takšno zavarovanje lahko sodišče odredi tudi v predkazenskem postopku, če so podani utemeljeni razlogi za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, s katerim ali zaradi katerega je bila pridobljena premoženjska korist ali je bila taka korist pridobljena za drugega ali nanj prenesena. To zavarovanje se lahko odredi zoper obdolženca oziroma osumljenca, zoper prejemnika premoženjske koristi ali zoper druge osebe, na katere je bila prenesena, če se jim premoženjska korist lahko odvzame po določbah Kazenskega zakonika (KZ-1).³

Začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi se odredi s sklepom, ki ga izda preiskovalni sodnik v predkazenskem postopku in med preiskavo. Po vložitvi obtožnice izda sklep zunaj glavne obravnave predsednik senata, na glavni obravnavi pa senat. Zoper odrejeno začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi je dovoljen ugovor. V tretjem odstavku 502.b člena sta določena maksimalna roka trajanja začasnega zavarovanja, odrejenega z enim sklepom, in sicer v predkazenskem postopku in po izdaji sklepa o uvedbi preiskave največ šest mesecev, po vložitvi obtožnice pa največ eno leto. V primeru izpolnjevanja pogojev se začasno zavarovanje s sklepom podaljšuje. Absolutni roki za trajanje ukrepa v predkazenskem postopku in v posameznih fazah kazenskega postopka so določeni v četrtem odstavku 502.b člena ZKP. Po vložitvi obtožnice do izreka sodbe sodišča prve stopnje skupno trajanje začasnega zavarovanja ne sme presegati treh let, kar vključuje tudi vsa podaljšanja. Iz 502.č člena ZKP izhaja, da mora sodišče o predlogu odločiti posebej hitro; če je bilo začasno zavarovanje odrejeno, pa se kazenski postopek šteje za prednostnega. V 502.d členu ZKP je predpisano, da če z ZKP ni drugače določeno, se v postopku za začasno zavarovanje odvzema premoženjske koristi smiselno uporabljajo določbe o začasnih odredbah iz zakona, ki ureja izvršbo in zavarovanje.

Druga vrsta zavarovanj se nanaša na uveljavljanje premoženjskopravnega zahtevka, ki lahko zadeva povrnitev škode, vrnitev stvari ali razveljavitev določenega pravnega posla. 109. člen ZKP določa, da če se v predkazenskem ali kazenskem postopku uveljavlja premoženjskopravni zahtevek, sme sodišče na predlog upravičenca v skladu s 101. členom ZKP odrediti začasno zavarovanje tega zahtevka. Glede pogojev in postopka odreditve, trajanja in prenehanja začasnega zavarovanja premoženjskopravnega zahtevka se v skladu z drugim odstavkom 109. člena ZKP smiselno uporabljajo določbe od 502. do 502.d člena ZKP, ki veljajo za začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi, nastale s kaznivim dejanjem ali zaradi njega.

Izpeljava 502.d člena ZKP pomeni, da je pri izdaji odločbe o začasnem zavarovanju, bodisi odvzema premoženjske koristi bodisi premoženjskopravnega zahtevka, sodišče vezano na določbe Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ)⁴ o začasnih odredbah za zavarovanje denarnih terjatev. Na podlagi 268. člena ZIZ ima sklep o začasni odredbi, izdan v pravdnem ali kakšnem drugem postopku, učinek sklepa o izvršbi. Lex specialis je le določba skupnega trajanja začasnega zavarovanja na podlagi določila petega odstavka 502.b člena ZKP, po kateri sme začasno zavarovanje do izvršitve pravnomočne sodne odločbe skupno trajati največ deset let. Glede na določbo 271. člena ZIZ sme sodišče za zavarovanje denarne terjatve izdati vsako začasno odredbo, s katero je mogoče doseči namen zavarovanja, pri čemer gre v kazenskih postopkih običajno za prepovedi razpolaganj s premičninami, prepovedi odtujitve ali obremenitve nepremičnin z zaznambo te prepovedi v zemljiški knjigi in za naloge bankam, da odrečejo izplačila denarnih zneskov na bančnih računih z odredbami oziroma prepovedmi obdolžencem ali komurkoli drugemu po njihovem pooblastilu razpolagati z denarnimi sredstvi. Z začasno odredbo se torej ne pridobi zastavna pravica na predmetu zavarovanja kot prednostna poplačilna pravice. To je tudi izrecno napisano v drugem odstavku 271. člena ZIZ.

V praksi se pri nepremičninah, ki služijo zavarovanju, vpiše le zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve.⁵ Ali takšna zaznamba zagotavlja učinkovito varstvo oškodovanca v primeru premoženjskopravnega zahtevka ali države⁶ v primeru odvzema premoženjske koristi do konca kazenskega postopka? Kakšen pomen ima torej 268. člen ZIZ? Ali sklep o začasni odredbi učinkuje podobno kot zaznamba izvršbe, s katero pridobi upnik zastavno pravico na nepremičnini z učinki tudi proti tistemu, ki pozneje pridobi lastninsko pravico na tej nepremičnini, ali gre zgolj za publicitetni učinek? Čeprav 268. člen ZIZ določa, da ima izdana začasna odredba učinek sklepa o izvršbi, to ne pomeni, da se lahko na podlagi sklepa o začasni odredbi vloži predlog za izvršbo.⁷ Pomen 268. člena ZIZ je (zgolj) v tem, da nepravnomočnost sklepa o začasni odredbi ne predstavlja ovire za zemljiškoknjižno realizacijo izdanega sklepa o prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine z zaznambo v zemljiški knjigi. Te določbe torej ne dajejo nobene pravne podlage za vpis hipoteke⁸ ali vsaj predznambe hipoteke v zemljiški knjigi, prav tako ne varujejo vrstnega reda pridobitve lastninske pravice. V praksi lahko zaradi navedenega pride do vpisa zaznamb izvršb, vpisanih po zaznambi prepovedi odtujitve in obremenitve, in posledično do poplačila upnikov v okviru (drugih) izvršilnih postopkov. Država, v korist katere je s pravnomočno sodbo odvzeta premoženjskopravna korist, ali oškodovanec, ki mu je bil priznan premoženjskopravni zahtevek, pa kljub začasnemu zavarovanju ostaneta brez možnosti odvzema nepremičnine kot nadomestnega premoženja oziroma brez možnosti izvršbe za poplačilo terjatve iz nepremičnine, ki je bila predmet zavarovanja.

Prvi odstavek 1. člena Zakonu o zemljiški knjigi (ZZK-1)⁹ določa, da je zemljiška knjiga javna knjiga, namenjena vpisu pravic in javni objavi podatkov o pravicah na nepremičninah in pravnih dejstev v zvezi z nepremičninami. V zemljiško knjigo se vpisujejo stvarne pravice,¹⁰ med katerimi je tudi hipoteka, in nekatere obligacijske pravice. Poleg omenjenih pravic se v zemljiško knjigo vpisujejo tudi zakonsko določena pravna dejstva glede nepremičnine oziroma imetnika pravic na nepremičnini.¹¹ Tako pravice kot pravna dejstva se v zemljiško knjigo vpisujejo z glavnimi vpisi,¹² pri čemer se pravice vpisujejo z vknjižbo oziroma s predznambo, pravna dejstva pa z zaznambo. O dovolitvi vknjižbe, predznambe in zaznambe odloča zemljiškoknjižno sodišče na podlagi listin, ki bodisi dokazujejo pravni temelj pridobitve pravice bodisi dokazujejo nastop pravnega dejstva, ki je predmet vpisa, poleg tega pa v vseh primerih izpolnjujejo tudi druge zakonske pogoje. 40. člen ZZK-1 med listinami, ki predstavljajo podlago za vknjižbo pravic, določa tudi drugo pravnomočno sodno odločbo, če zakon določa, da se stvarne pravice pridobijo, spremenijo ali prenehajo na njeni podlagi. Od vknjižbe je treba razlikovati predznambo, s katero se doseže oziroma izkaže pridobitev oziroma prenehanje pravice, ki se vpisuje v zemljiško knjigo in ki učinkuje pod pogojem, da se predznamba opraviči. Glavna posledica predznambe je, da ohranja vrstni red pridobitve pravice, glede katere je bila predznamba predlagana.¹³ Listine, ki so podlaga za predznambo, določa 49. člen ZZK-1, pri čemer izpostavljam tretji odstavek 49. člen ZZK-1, ki določa, da se predznamba dovoli tudi na podlagi drugih odločb sodišča oziroma drugega državnega organa, če zakon določa, da so podlaga za predznambo pravice, ki se vpisuje v zemljiško knjigo. Prav tako se tudi zaznamba lahko vpiše v zemljiško knjigo zaradi začetka drugega postopka, če zakon določa, da se to pravno dejstvo vpiše v zemljiško knjigo. Poznamo več zaznamb, med drugim tudi zaznambo spora, zaznambo izvršbe, zaznambo stečajnega postopka, zaznambo hipotekarne tožbe ...

Na kratko bom pojasnila pravne posledice vpisa hipoteke, predznambe hipoteke, zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve, zaznambe izvršbe ter zaznambe spora z namenom, da obrazložim njihove različne pravne posledice in omejen domet zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve. Hipoteko kot stvarno pravico, ki jo ureja Stvarnopravni zakonik (SPZ),¹⁴ se vpiše v zemljiško knjigo z osnovnimi podatki o terjatvi (višina glavnice, valuta, podatek o obrestni meri pogodbenih obresti, če tečejo pred zapadlostjo, in zapadlost glavnice terjatve)¹⁵ ter navedbo imetnika te pravice. Hipoteka oz. zastavna pravica na nepremičnini je pravica zastavnega upnika, da se zaradi neplačila zavarovane terjatve ob njeni zapadlosti poplača skupaj z obrestmi in stroški iz vrednosti zastavljene nepremičnine pred vsemi drugimi upniki zastavitelja. Ena izmed pravnih podlag za njen nastanek je sodna odločba. Če je terjatev zavarovana s hipoteko in dolžnik v roku ne plača terjatve, lahko upnik s tožbo zahteva, da se zastavljena nepremičnina proda in se s kupnino poplača terjatev. Take tožbe pa ni treba vložiti, če je pravna podlaga za njen nastanek neposredno izvršljiv notarski zapis ali pravnomočna in izvršljiva sodna odločba, saj se v takih primerih upnik izogne pravdnemu postopku in vloži le predlog za izvršbo nepremičnine, pri kateri je že vpisana hipoteka.¹⁶

Od hipoteke je treba ločiti predznambo hipoteke, ki ne pomeni pridobitve hipoteke, saj se to pridobi šele naknadno, ko upnik predlaga vknjižbo hipoteke od trenutka, od katerega učinkuje predznamba te pravice. Upnik torej s predznambo hipoteke pridobi le predznamovani vrstni red. Taka predznamba varuje tveganja pri nadaljnjem obremenjevanju nepremičnine. Drugače povedano, če upnik, v čigar korist je vpisana predznamba hipoteke, kljub naknadnemu vpisu novih hipotek, četudi šele za temi upniki, pridobi pravno podlago za vpis hipoteke, vknjiži svojo hipoteko v vrstnem redu predznambe, s čimer se predznamba de facto spremeni v vknjižbo pridobitve hipoteke. Zaradi učinkovanja nadaljnjih vpisov pod razveznim pogojem v skladu s 54. členom ZZK-1 zemljiškoknjižno sodišče v primeru opravičbe predznambe po uradni dolžnosti izbriše vse tiste vpise, ki so bili predlagani za učinkovanjem predznambe, npr. hipoteke, vpisane za predznambo hipoteke, in pred vknjižbo hipoteke v vrstnem redu predznambe. Če pa se predznamba v zakonskem roku ne opraviči, pride do izbrisa predznambe hipoteke.

Zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve¹⁷ pa je namenjena vpisu pravnih dejstev in ne pomeni pridobitve stvarnih pravic. Če se taka zaznamba nanaša na lastnika nepremičnine, predstavlja sredstvo zavarovanja pred razpolagalnimi dejanji, sklenjenimi po trenutku učinkovanja zaznambe. Posledično varuje le pred dejanji lastnika nepremičnine v pravnem prometu in predstavlja oviro za dovolitev vknjižbe pridobitve pravic na podlagi zasebne listine, ki vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo glede vknjižbe, ki se predlaga, če je bil podpis na zemljiškoknjižnem dovolilu overjen po trenutku, od katerega učinkuje zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve.¹⁸ Ta zaznamba posledično predstavlja oviro za tiste vpise, ki imajo pravnoposlovno podlago, npr. za ustanovitve stvarnih in osebnih služnosti, stavbne pravice, pogodbeno hipoteko, notarsko hipoteko, prenos lastninske pravice z izročilno pogodbo, pogodbo o preužitku, kupoprodajno pogodbo, menjalno pogodbo itd. Zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve omejuje lastnika in mu preprečuje razpolaganje z nepremičnino, ni pa ovira za vpise, ki ne temeljijo na pravnoposlovnih razpolaganjih osebe, na katero se nanaša prepoved razpolaganja, npr. pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem, ugotovljena s pravnomočno sodno odločbo.¹⁹ Zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve tudi ne preprečuje naknadnih vpisov prisilnih hipotek, pridobljenih v izvršilnem postopku, saj ne varuje vrstnega reda v morebitni prihodnji izvršbi zoper obdolženca kot istega dolžnika.

Nasprotno ima take učinke zaznamba izvršbe, ki hkrati ni ovira za nadaljnje vpise. Če zemljiškoknjižno sodišče dovoli zaznambo izvršbe, hkrati po uradni dolžnosti dovoli tudi vknjižbo hipoteke v korist upnika iz predmetnega izvršilnega postopka. Ker je cilj izvršbe poplačilo upnikove terjatve, se pri izvršbi na nepremičnino slednja proda v izvršilnem postopku, pri čemer se kupec na podlagi pravnomočnega sklepa o izročitvi nepremičnine vknjiži kot njen lastnik, upoštevaje, da tudi ta sklep začne učinkovati z zaznambo izvršbe. Posledice zaznambe izvršbe²⁰ so torej tako močne, da varujejo novega kupca nepremičnine v izvršilnem postopku na način, da se z vpisom lastninske pravice izbrišejo naslednji vpisi, ne glede na to, od katerega trenutka učinkujejo: vse zaznambe izvršbe na nepremičnini in morebitne zaznambe stečaja, vse vknjižene oziroma predznamovane hipoteke, če ni v sklepu o izročitvi nepremičnine kupcu določeno, da posamezne od teh pravic ostanejo, vse vknjižene oziroma predznamovane pravice prepovedi odtujitve in obremenitve in zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve, vse vknjižene predkupne in odkupne pravice ter vse vknjižene stvarne služnosti, za katere je v sklepu o izročitvi nepremičnine kupcu določeno, da prenehajo. Če je za zaznambo izvršbe potreben izvršilni postopek z izvršbo na dolžnikovi nepremičnini in nujno tudi obstoj izvršilnega naslova upnika za poplačilo terjatve, pride zaznamba spora²¹ v poštev pri izvorni pridobitvi lastninske pravice in pri posameznih drugih postopkih, kot npr. za določitev nujne poti. Zaznambo spora lahko predlaga izključno tožnik ali predlagatelj postopka, ki mora predlogu za zaznambo spora priložiti potrdilo sodišča o vložitvi tožbe in o opravilni številki zadeve. Z zaznambo spora se zaznamuje dejstvo, da se glede nepremičnine vodi določen sodni postopek. Tudi zaznamba spora ni ovira za nadaljnje vpise. Če tožnik v postopku uspe, bo zaznamba spora učinkovala zoper vse kasnejše vpise in s tem zoper vse kasnejše pridobitelje pravic ali imetnike predznamb. Vpisi, ki so bili opravljeni po trenutku, od katerega učinkuje zaznamba spora, učinkujejo pod razveznim pogojem, ki nastopi, če je dovoljena vknjižba pravice v vrstnem redu zaznambe spora. Če tožnik v postopku ne uspe, se kasnejši vpisi ustalijo.²²

Glede vpisovanja zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve v zemljiško knjigo je treba dodati, da se ta vpiše kot pravno dejstvo glede prepovedi imetniku lastninske pravice na nepremičnini razpolagati s to pravico. Ob podaljšanju začasnega zavarovanja se včasih vpiše kot nova zaznamba prepovedi odtujitve, včasih pa le kot dejstvo podaljšanja znotraj že obstoječe vpisane zaznambe prepovedi odtujitve. Vsakič znova, ko se zavarovanje podaljša, se namreč odredi vpis podaljšanja zavarovanja v zemljiški knjigi. Zato v praksi pride do situacij, ko je pri določeni nepremičnini vpisanih več zaznamb.

Nadaljevanje članka za naročnike >> Petra Perko Ivančič: Začasno zavarovanje odvzema premoženjske koristi v kazenskih postopkih z obstoječimi instituti zemljiškoknjižnega prava

>> ali na portalu Pravna praksa, št. 34, 2023

>> Še niste naročnik? Preverite uporabniške pakete!
-------------------------------------