Virtualne skupščine delničarjev - ZA ali PROTI delničarski demokraciji?

V korporativni doktrini je letna skupščina delničarjev prizorišče, kjer delničarji sodelujejo z managementom in nanj lahko tudi do določene mere vplivajo. Zgodovinsko je bila skupščina živahen forum za uresničevanje delničarske demokracije in priložnostno tudi za predočenje socialnih zadev.³ Delničarji so izkoristili priložnost za uresničevanje svojih pravic tako, da so se udeležili skupščine, oblikovali in diskutirali o predlogih ter glasovati o njih. Skupščine niso bile omejene le na poslovne in operativne zadeve družbe, ampak so služile tudi kot forum za debato o aktualnih zadevah, kot so dandanes ukrajinske in izraelske razmere.⁴ Gre za nekakšno kontrolo nad močjo poslovodstva in priložnost za oceno uspešnosti podjetja in vizije. Skupščina ponuja delničarjem možnost izpostaviti probleme pred delničarskim telesom.⁵

Skupščina je eden od temeljnih organov delniške družbe. Njen osnovni namen je uresničevanje pravic delničarjev pri zadevah družbe.⁶ Je seja delničarjev oziroma družbenikov kot gospodarskih lastnikov družbe ter kraj in sredstvo za uveljavljanje članskih pravic delničarjev. Vse odločanje delničarjev poteka pravzaprav na skupščini, razen izjem, ki jih določa zakon (zahteva po izredni reviziji, zahtevki proti družbi, ipd.).⁷

Zanjo so v slovenskem pravnem redu, pa tudi tujih, uzakonjena tri osnovna področja pristojnosti, in sicer:

- kadrovske odločitve,

- delitvene odločitve in

- odločitve o izrednih statusnih spremembah.⁸

Pristojna je odločati o sprejetju letnega poročila, uporabi bilančnega dobička, imenovanju in odpoklicu članov nadzornega sveta oziroma upravnega odbora, podelitvi razrešnice članom organov vodenja ali nadzora, spremembah statuta, ukrepih za povečanje in zmanjšanje kapitala, prenehanju družbe in statusnem preoblikovanju, imenovanju revizorja in drugih zadevah, če tako v skladu z zakonom določa statut, ali drugih zadevah, ki jih določa zakon.⁹

Tehnološki razvoj in vse večja digitalizacija različnih področij našega življenja pa sta zamajala temelje tudi tradicionalni skupščini delničarjev. V svetu so se tako pojavile nove oblike "digitalnih" skupščin. Zaenkrat najbolj "digitalizirana" oblika pa je zagotovo virtualna skupščina, kjer fizičnega kraja srečanja preprosto ni, kot je sicer pri hibridnih oziroma elektronskih skupščinah. Vse poteka v virtualnem okolju. Ponekod v svetu, zlasti v Delawaru, je možnost virtualne skupščine uzakonjena že dobrih 20 let, davno pred pandemijo covida-19. Ostale države v svetu, med katerimi sta tudi Nemčija in Slovenija, pa so se s to obliko skupščine srečale šele v boju zoper pandemijo. Po koncu pandemije so tako virtualna srečanja tudi v Sloveniji postala nova normalnost.

Virtualna skupščina je skupščina, ki poteka v celoti v virtualni obliki. Bistveno pri njej je, da nima kraja gostovanja.¹⁰ Tudi če bi se posamezni udeleženci skupščine želeli udeležiti osebno na kraju samem, takega prizorišča ni.

Na področju delničarske demokracije izstopata dve delničarski direktivi,¹¹ ki sta bili podlaga članicam EU za spremembo zakonodaje glede digitalizacije skupščine delničarjev in kot taki zagotovilo za učinkovito izvajanje pravic delničarjev.

Slovenija je naredila odločilen korak na poti k digitalizaciji s sprejemom amandmajev k ZGD-1 zaradi sprejetja omenjene Direktive EU 2007/36 (t. i. "Delničarska direktiva I"), nato pa tudi z zajetno spremembo ZGD-1K,¹² ki vnaša besedilo Direktive EU 2017/828 (t. i. "Delničarska direktiva II") v slovenski pravni red.¹³

Da bi bila delničarjem olajšana udeležba in glasovanje na skupščini gospodarske družbe, je novela C Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1C)¹⁴ že leta 2009 po zgledu nemške ureditve uredila možnost izvedbe t. i. elektronske skupščine, katere značilnost je, da se delničarji lahko udeležijo skupščine ali glasujejo pred skupščino oziroma na njej s pomočjo elektronskih sredstev brez fizične prisotnosti. Elektronsko skupščino je bilo po noveli ZGD-1K možno izvesti le, če je bila njena izvedba predvidena v statutu in če se je na tej podlagi tako odločila uprava družbe. Zakonsko možnost za ureditev elektronske skupščine v statutu je uporabila le malokatera družba, v praksi pa se elektronske skupščine do tedaj niso izvajale.

Potreba po izvedbi skupščin na daljavo brez fizične prisotnosti z uporabo elektronskih sredstev se je tako v Sloveniji pojavila šele v letu 2020 kot posledica pandemičnih okoliščin, ki same po sebi nimajo povezave z gospodarsko politično usmeritvijo po večji digitalizaciji procesov in ciljem pritegniti k upravljanju družbe čim širši krog delničarjev.¹⁵ Zakon o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije COVID-19 (ZIUOPDVE)¹⁶ (tudi "PKP6") je tako v 73. členu uredil virtualno skupščino, ki pa je bil kot začasen ukrep podlaga le za skupščine, sklicane v času epidemije covida-19.

Z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1L) sta bili v nacionalni pravni red delno preneseni Direktiva (EU) 2019/1151¹⁷ (t. i. "digitalizacijska direktiva") in Direktiva (EU) 2019/2121¹⁸ (t. i. "mobilnostna direktiva").¹⁹ Novela ZGD-1L poleg tega zagotavlja trajno podlago za izvedbo virtualnih skupščin delničarjev v delniških družbah, kot so se že lahko izvajale v času epidemije covida-19.

Virtualna skupščina je gotovo ena bolj opevanih novitet nove zakonske ureditve. Na novo urejeni peti odstavek 297. člena ZGD-1L določa, da lahko družba statutarno uredi, da se skupščina izvede kot virtualna skupščina brez fizične prisotnosti delničarjev in njihovih pooblaščencev ter drugih oseb in uredi postopek za to, če:

- družba zagotovi prenos slike in tona celotne skupščine v realnem času,

- zagotovi pogoje za ugotavljanje identitete delničarjev ali njihovih pooblaščencev,

- je glasovanje delničarjev ali njihovih pooblaščencev na skupščini možno z uporabo elektronskih sredstev in so zagotovljeni pogoji za varno elektronsko komuniciranje,

- delničarji lahko uresničujejo delničarjevo pravico do obveščenosti iz 305. člena navedenega zakona z uporabo elektronskih sredstev.

Zakon ne zahteva, da bi, če se družba odloči, da bo izvajala le virtualne skupščine, morala zasedati tudi v tradicionalni obliki, s fizičnim prizoriščem zasedanja...


Nadaljevanje članka za naročnike >> Lina Smrkolj: Virtualne skupščine delničarjev - ZA ali PROTI delničarski demokraciji?

>> ali na portalu Pravna praksa, št. 46-47, 2023

>> Še niste naročnik? Preverite uporabniške pakete!
-------------------------------------