Ureditev ukrepov trajnejšega značaja v Družinskem zakoniku po štirih letih prakse

Po štirih letih veljavnosti novega zakonika na centrih poteka evalvacija nove ureditve, pripravlja pa se tudi sprememba zakonskih določb na tem področju. Ker moje delo na centru obsega predvsem zastopanje stališč centra v nepravdnih postopkih za izrek ukrepa trajnejšega značaja, menim, da je sedaj pravi trenutek, da predstavim nekaj izkušenj z novo ureditvijo.

Na splošno lahko povzamem, da sedanje besedilo DZ v povezavi z Zakonom o nepravdnem postopku (ZNP-1)² predstavlja dokaj dobro podlago za urejanje družinskih odnosov in izrekanje ukrepov trajnejšega značaja, saj tako postopek kot materialna ureditev dajeta dovolj prostora za prilagoditev odločitve okoliščinam posameznega primera. Ureditev DZ je sicer na nekaj mestih neživljenjska (na enega najbolj perečih tovrstnih primerov, ureditev nakazovanja preživnin za otroke, nameščene v rejništvo ali zavod po 184. členu DZ, sem že opozorila s prispevkom v reviji Odvetnik,³ kot neživljenjsko bi lahko navedla tudi trenutno ureditev zaupnosti posvojitve in določbo o omejitvi stikov pod nadzorom na trajanje devet mesecev), vendar kljub temu predstavlja dovolj konsistentno in trdno podlago za ukrepanje v tovrstnih primerih.

Precej večja težava je izvajanje te ureditve v praksi. Razlog za to pa po moji oceni ni zakonsko besedilo, temveč pomanjkanje podpornih orodij in možnosti, ki jih zakon predvideva, a v praksi niso dostopna. Spremenjena zakonska ureditev bi morala namreč prinesti spremembo na vsa s tem povezana področja delovanja. Ta sprememba pa se na določenih področjih še vedno ni izvedla, kar negativno vpliva na izvajanje sicer smiselno zastavljene ureditve ukrepov trajnejšega značaja v zakonu. V nadaljevanju so naštete najpogostejše konkretne težave, s katerimi se centri in tudi sodišča spopadajo pri izvajanju zakonske ureditve. Za določene primere so predlagane tudi možne rešitve.

Zaradi večje jasnosti in bolj nazorne predstavitve navedenih težav najprej navajam kratko shemo možnega ravnanja centrov in sodišč v primerih, ko zaznajo domnevno ogroženost otroka. V shemi nujnih korakov centrov in sodišč so zaznani problemi le navedeni, praviloma v koraku, kjer se pojavijo. Podrobneje pa jih predstavljam v točkah I.-V.

1. Center zazna sum ogroženosti otroka.

2. Delavec centra zadevo preuči, skliče interni, po potrebi tudi multidisciplinarni tim ter pripravi oceno ogroženosti otroka.

3. a) Center ugotovi, da otrok ni ogrožen, in zadevo zaključi.

b) Center ugotovi, da je ogroženost otroka nizka, v nadaljevanju sodeluje s starši, jim predstavi pomanjkljivosti v njihovem ravnanju ter jih usmeri na pristojne institucije ali svetovanja, ki bi jim lahko pomagala te pomanjkljivosti odpraviti. Tukaj se nam kot prva težava pokaže pomanjkanje takšnih institucij in programov (več o tem v točki I.).

c) Center ugotovi, da je ogroženost otroka srednja ali visoka, ter predlaga ustrezen ukrep sodišču. Pri tem nastanejo dodatne težave (deloma prisotne že v koraku 2.), tj. pomanjkanje ustreznih strokovnih profilov na centrih ter pomanjkanje možnosti za prilagoditev ukrepa primeru (točki II. in IV. tega zapisa).

4. Poteka sodni postopek. Ponovno se pokaže že omenjena pomanjkljivost - pomanjkanje ustreznih profilov na centru, še posebej pravnikov z opravljenim pravniškim državnim izpitom, potrebnih za zastopanje stališča centra na sodišču. Kot dodaten problem zaznavam še izredno pomanjkanje sodnih izvedencev, ki so pomemben del težjih tovrstnih postopkov (podrobneje o tem v točki III.).

5. a) Ocena centra, da je otrok ogrožen, se na sodišču ne potrdi, sodni postopek se zaključi brez izreka ukrepa.

b) Ocena centra, da je otrok ogrožen, se potrdi tudi na sodišču, sodišče izreče ukrep trajnejšega značaja (več o pomanjkanju dejanskih možnosti za prilagoditev izreka tega ukrepa okoliščinam konkretnega primera v točki IV.).

6. Odločitev sodišča je treba izvršiti (za določene primere protokol ne obstaja, na kar opozarjam v točki V.).

Sedaj pa k že navedenim težavam:

I. Pomanjkanje institucij za pomoč družinam

Ob zaznavi centra, da so v družini prisotni vzorci ravnanja, ki poslabšujejo odnos med otrokom in starši, je dolžan center, če ugotovi (nizko) ogroženost otroka, staršem ponuditi pomoč pri odpravljanju teh vzorcev ter jih napotiti k ustreznim specialistom, ki bi jim lahko pomagali odpraviti težave. Določeno pomoč jim lahko seveda nudi tudi center v okviru svojih pristojnosti, to sta npr. storitvi pomoč družini za dom in osebna pomoč, za kompleksnejše težave pa je potrebna pomoč specialistov ustreznega področja. Glede na kadrovsko podhranjenost zlasti nekaterih centrov (Center za socialno delo Ljubljana je že eden od njih) so lahko ti že pri izvajanju centrskih storitev zelo omejeni in staršem ne morejo nuditi toliko pomoči, kot bi jo potrebovali. V primerih hujših težav otroka, kot so npr. psihične težave, težave z odvisnostjo od elektronskih naprav, vedenjske težave, je ta problem še večji, saj v Sloveniji, zlasti za družine, katerih premoženjsko stanje je šibko, ni dovolj dostopnih specialistov klinične psihologije in pedopsihiatrov, pa tudi nabor drugih strokovnjakov (npr. programov za razreševanje odvisnosti) je zelo omejen.

II. Pomanjkanje delavcev ustreznih profilov na centrih

Ugotavljanje ogroženosti otroka je kompleksen proces, pri katerem je treba preučiti vse dostopne podatke ter upoštevati različne možne vidike ogroženosti. Do neke mere se je tega sicer mogoče priučiti, a v kompleksnejših primerih (kakršnih je čedalje več) je potrebno tudi specialno znanje, ki pa ga na centrih pogosto primanjkuje, ker posamezni centri ali enote nimajo zaposlenih ustreznih strokovnih profilov. Po 157. členu DZ sodišče izreče ukrep za varstvo koristi otroka, če ugotovi, da je otrok ogrožen. Otrok je ogrožen, če je utrpel ali je zelo verjetno, da bo utrpel škodo, in je ta škoda oziroma verjetnost, da bo škoda nastala, posledica storitve ali opustitve staršev ali posledica otrokovih psihosocialnih težav, ki se kažejo kot vedenjske, čustvene, učne ali druge težave v njegovem odraščanju. Ta škoda obsega škodo na telesnem ali duševnem zdravju in razvoju otroka ali na otrokovem premoženju.

Že iz navedene definicije je mogoče razbrati, da škoda otroku lahko nastane na različnih področjih, ki jih je vse treba upoštevati ob izdelavi ocene ogroženosti. Do neke mere lahko centri to težavo ustrezno rešijo z izvedbo multidisciplinarnega tima, v katerega povabijo strokovnjake z več področij, ki so v preteklosti že obravnavali tega otroka (otrokov zdravnik, otrokov učitelj itn.). Za določene težave pa tudi ta rešitev ne zadošča in bi bilo treba že na centrih zaposliti delavce z ustreznim znanjem (prepoznavanje psihične škode, pravne škode), še posebej ker se prav tovrstne škode pojavljajo dokaj pogosto. Še najlažje je zaznati potencialno fizično škodo. Predvidevanje psihične škode, ki lahko v prihodnosti nastane otroku, je zahtevnejše, saj je za ugotovitev možne kompleksne in dolgoročne škode potrebno posebno znanje, tj. poglobljeno znanje psihologije. Trenutni razpisi, na katerih se centri trudijo v svoje vrste privabiti psihologe, žal pogosto ostajajo nezasedeni. Podobno je s premoženjsko ali pravno škodo, ki lahko nastane otroku. Tveganje za takšno škodo bo znal najbolj ustrezno oceniti ekonomist ali pravnik, vendar je na centrih tudi tovrstnih zaposlitev izredno malo. Ta težava ima lahko v kasnejšem postopku še dodatno težo. Center ima v nepravdnem postopku po 108. členu ZNP-1 status osebe s posebnim znanjem, katere mnenje ima v sodnem postopku večjo težo. Za pravilno odločitev v sodnem postopku je zato še toliko pomembneje, da je to mnenje podano ob upoštevanju vseh strokovnih podlag (socialnodelavskih, psiholoških, pravnih, pedagoških itn.).

Ko je ocena ogroženosti enkrat sestavljena, mora center izdelati načrt pomoči družini, v katerem predvidi možne ukrepe, ki naj bi družini pomagali do normalnega funkcioniranja ter s tem odpravili ogroženost. Načrt pomoči lahko vsebuje ravnanja, ki so potrebna za pomoč otroku (npr. obravnava pri psihologu ali drugem strokovnjaku), ravnanja, ki so jih dolžni izvršiti starši (npr. vključitev v trening starševskih veščin, učenje učinkovitega postavljanja mej otroku, učenje pravilne komunikacije z otrokom itn.) ter tudi spremembe v siceršnjih okoliščinah družine (npr. prijava družine na razpis za zagotovitev neprofitnega stanovanja zaradi rešitev stanovanjskega problema itn.). Ko sta ta dva temeljna dokumenta (ocena ogroženosti in načrt pomoči) enkrat izdelana, pa morata biti pravilno predstavljena sodišču (in ostalim strankam) v okviru zastopanja centra v sodnem postopku. Center je pri uveljavljanju največje možne zaščite koristi otroka dolžan uporabiti vse zakonske in postopkovne možnosti, ki so mu na voljo. Poznavanje teh možnosti prav tako zahteva posebno znanje, v konkretnem primeru znanje pravnika z opravljenim pravniškim državnim izpitom (in če je to le mogoče) že predhodnimi izkušnjami zastopanja strank na sodišču. Žal tudi razpisi za pravnike s pravniškim državnim izpitom ostajajo nezasedeni.⁴

III. Pomanjkanje sodnih izvedencev

Za ugotovitev, ali je potreben izrek najhujšega ukrepa, tj. odvzema starševske skrbi, ker ni pričakovati vrnitve otroka k staršem, je praviloma potrebno mnenje izvedenca, ki v sodnem postopku preuči starševske veščine ter psihično sliko staršev in oceni, ali imata zmožnost do te mere popraviti svoje ravnanje, da bosta v prihodnje lahko ponovno prevzela skrb za otroka. Sodišča že več let opozarjajo na pomanjkanje izvedencev s tovrstnim znanjem (klinični psihologi in psihiatri). Tem opozorilom se lahko zgolj pridružim ter potrdim, da se zaradi pomanjkanja izvedencev postopki ukrepa, ki naj bi bili sicer prednostni, lahko zavlečejo tudi za leto ali dve, še posebej ker je treba v kompleksnejših primerih mnenje izvedenca pridobiti tudi za ustrezno določitev stikov otrok s starši, in ne le za morebiten odvzem starševske skrbi, kar število primerov, ki jih imajo izvedenci v delu, še poveča.

Nadaljevanje članka za naročnike >> mag. Nataša Cankar: Ureditev ukrepov trajnejšega značaja v Družinskem zakoniku po štirih letih prakse

>> ali na portalu Pravna praksa, št. 29-30, 2023

>> Še niste naročnik? Preverite uporabniške pakete!
-------------------------------------------
Opombe: