Reforma plačnega sistema javnih uslužbencev - kaj prinaša javnim uslužbencem in kdaj

V okviru MOD² je bilo sprejetih več konvencij, ki opredeljujejo posamezne vidike plače, v okviru Sveta Evrope pravico do plače ureja Evropska socialna listina.³ V Republiki Sloveniji pravico do plače ureja temeljni zakon za področje delovnega prava, Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1),⁴ ki plačo podrobno normira, določa varstvene elemente plače in opredeljuje, da je plača oziroma njena določitev obvezna sestavina pogodbe o zaposlitvi. Za javne uslužbence je v 5. členu Zakona o javnih uslužbencih (ZJU)⁵ določeno, da sistem plač v javnem sektorju ureja poseben zakon. Poudarjanje izraza »sistem« v zakonski podlagi za skupno ureditev plač v javnem sektorju opozarja na njegovo kompleksnost in zahtevnost pri določitvi.⁶ Skupen plačni sistem javnega sektorja tako za javne uslužbence kot za funkcionarje določa obvezne zakonske pravice pri določitvi plače, praktično brez možnosti, da bi delodajalci avtonomno urejali plače. V nadaljevanju bo predstavljen sklop glavnih novosti, ki so bile vključene v veliko plačno reformo, sprejeto proti koncu leta 2024, ki je pripeljala do nove zakonske ureditve plač v javnem sektorju.

Dne 8. novembra 2024 je bil v Uradnem listu št. 95/24 objavljen Zakon o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju (ZSTSPJS),⁷ ki je začel veljati 23. novembra 2024 in ki od 1. januarja 2025 določa nove plače za 190.000 javnih uslužbencev, zaposlenih v državnih organih in samoupravnih lokalnih skupnostih, javnih agencijah, javnih skladih, javnih zavodih in javnih gospodarskih zavodih ter drugih osebah javnega prava, ki so neposredni ali posredni uporabniki državnega proračuna ali proračuna lokalne skupnosti. ZSTSPJS je nadomestil do sedaj veljavni Zakon o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS),⁸ ki se spreminja že v imenu zakona in prinaša kar nekaj sprememb pri ureditvi posameznih institutov, ki določajo sestavo plače. V letu 2008 so bila izhodišča za sprejetje ZSPJS vzpostavitev enotnega plačnega sistema za vse zaposlene v javnem sektorju, določitev ustreznih razmerij med plačami zaposlenih v javnem sektorju, vzpostavitev fleksibilnega plačnega sistema, ki naj bi višino plač bolj povezoval z učinkovitostjo in rezultati dela, ter obvladljivost sistema z vidika javnih financ. Vse od leta 2008 so potekali postopki odprave nepravilnosti, ki jih je povzročila prevedba posameznih delovnih mest in določitev posameznih elementov plače, kar pomeni, da je bila plačna reforma res nujna.

Izhodišča za sedanjo prenovo plačnega sistema za javne uslužbence so temeljila na izkušnjah iz preteklosti ter na posameznih ugotovitvah in seveda odpravi nedoslednosti, na katere so opozarjali javni uslužbenci po svojih predstavnikih po posameznih plačnih skupinah, pri čemer je bil največji problem višina minimalne plače, katere nominalna vrednost se je po posameznih letih dvigovala in posledično dvignila tudi v plačnih razredih, kar pomeni, da je vse več javnih uslužbencev prejemalo minimalno plačo ali je imelo plačo določeno pod minimalno in so razliko do minimalne plače doplačevali delodajalci.

V gradivu za sprejem novega zakona, danem na Vlado Republike Slovenije, so bili določeni cilji prenove plačnega sistema, ki so usmerjeni v ohranitev transparentnosti in javnofinančne obvladljivosti, upoštevanje specifik posameznih delov javnega sektorja in dopustitev možnosti, da se določene vsebine uredijo ločeno po posameznih stebrih, odpravo uravnilovke, večjo variabilnost, povezano z učinkovitostjo dela, privlačnost javnega sektorja za mlade in zmanjšanje vpliva senioritete, odpravo pravnosistemskih pomanjkljivosti ter poenostavitev uporabe sistema.

Za uveljavitev sistema so bili novembra 2024 sprejeti še:

- kolektivna pogodba za javni sektor (KPJS),⁹
- aneksi h kolektivnim pogodbam dejavnosti ter poklicev, ki so določili postopek prevedbe posameznih delovnih mest in nazivov
- ter specifike novega plačnega sistema za področja posameznih dejavnosti in poklicev.

Decembra so bile na Vladi Republike Slovenije sprejete še:

- Uredba o enotni metodologiji in obrazcih za obračun plač v javnem sektorju,¹⁰
- Uredba o kriterijih za določitev višine položajnega dodatka za javne uslužbence¹¹ in
- Uredba o delu plače za delovno uspešnost iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu.¹²

Prva in glavna obveznost delodajalcev za prevedbo plač in vstop v nov plačni sistem v skladu z drugim odstavkom 98. člena ZSTSPJS je bil sprejem aktov o sistemizaciji v skladu z akti za uvrščanje najpozneje 15 dni pred začetkom uporabe zakona.

Nov plačni sistem se v skupnih temeljih, veljavnih za vse javne uslužbence, v nekaterih delih zelo razlikuje od do sedaj veljavnega ZSPJS. Najbolj pričakovano spremembo, ki je med drugim tudi posledica zvišanja vrednosti minimalne plače, je nova plačna lestvica ter določitev načina usklajevanja vrednosti plačnih razredov. Nova plačna lestvica ima sedaj razpon 67 plačnih razredov (do sedaj jih je bilo 65), razpon vrednosti plačnega razreda je od 1253,90 evra (prvi plačni razred) do 8821,04 evra (67. plačni razred), razpon med plačnimi razredi sedaj znaša tri odstotke namesto dosedanjih štiri. Vezano na plačno lestvico je odpravljen problem neizvajanja sedanjega 5. člena ZSPJS. Na podlagi četrtega odstavka 7. člena ZSTSPJS je določena zakonska obveza uskladitve vrednosti plačnih razredov enkrat letno, tako da se višina uskladitve vrednosti plačnih razredov plačne lestvice dogovori v pogajanjih, ki se začnejo najpozneje 1. februarja in zaključijo do 1. aprila posameznega leta. Postopek se zaključi s spremembo kolektivne pogodbe za javni sektor. Če ne pride do sklenitve dogovora, se vrednosti plačnih razredov uskladijo v višini 80 odstotkov rasti cen življenjskih potrebščin, vezano na podatek Statističnega urada Republike Slovenije o medletni rasti cen življenjskih potrebščin decembra preteklega leta glede na december predpreteklega leta.

Naslednja sprememba je vezana na orientacijska delovna mesta, ki so bila v preteklem plačnem sistemu določena v KPJS, kar je bilo sedaj brisano. V postopku sprejema je bilo v gradivu Vlade Republike Slovenije¹³ zapisano, da tega nova ureditev ne predvideva več, pri čemer naj bi se načelu primerljivosti, ki določa enako plačilo za delo na primerljivih delovnih mestih, sledilo v okviru posameznih plačnih razredov. Ali bo takšna ureditev res ustrezna, bo pokazala praksa v prihodnosti, vendar lahko takšno ravnanje vodi v še večje razlike med posameznimi deli javnega sektorja oziroma razlike med posameznimi stebri, kjer bodo imeli še večjo vlogo sindikati, njihova velikost in ustrezna organiziranost, hkrati pa onemogoča posamezne prehode med delodajalci. Kolektivne pogodbe dejavnosti in poklicev ter uredbe Vlade Republike Slovenije so še vedno podlaga za način uvrščanja delovnih mest in nazivov v plačne razrede, za funkcionarje je uvrščanje v plačne razrede urejeno z zakonom. Na podlagi 8. člena ZSTSPJS so določene plačne skupine, plačne podskupine in tarifni razredi, ki potekajo od A1 do K9. Razvrstitev je samo delno povzeta po 7. členu ZSPJS, z največjo spremembo, da plačne skupine J ni več. Vsa delovna mesta iz te plačne skupine so vključena pri posameznih plačnih skupinah, in sicer kot specifična delovna mesta za posamezno področje ter strokovno-tehnični in administrativni uslužbenci kot spremljevalna delovna mesta za izvedbo dejavnosti.¹⁴ V 13. členu KPJS je določen najnižji izhodiščni plačni razred za posamezen tarifni razred.¹⁵

Način določitve osnovne plače javnim uslužbencem

ZDR-1 v drugem odstavku 126. člena določa sestavine plače, kar je podlaga tudi za sestavo plače javnih uslužbencev. V prvem odstavku 7. člena ZSTSPJS so navedene sestavine plače, in sicer osnovna plača, del plače za delovno uspešnost, dodatki in druga plačila, če je tako določeno z zakonom. Ključne novosti novega plačnega sistema temeljijo na sestavinah plače, predvidene za javne uslužbence.

Ob pričakovanju nove plače, ki jo bodo posamezni javni uslužbenci prvič prejeli februarja 2025 pri izplačilu plače za januar, se posamezni javni uslužbenci sprašujejo, na katero delovno mesto in v kateri plačni razred bodo uvrščeni ter kako bo sedaj potekalo določanje osnovnih plač. Osnovna plača je tisti del plače, ki ga prejema javni uslužbenec ali funkcionar na posameznem delovnem mestu, nazivu ali funkciji za opravljeno delo v polnem delovnem času in za posamezne rezultate v posameznem mesecu.¹⁶ V skladu s 4. točko drugega poglavja ZSTSPJS, ki določa skupne elemente sistema plač, se ohranja dosedanji način določitve osnovne plače posameznega javnega uslužbenca (členi od 15 do vključno 24), ki izrecno določa, kako se določi plačni razred ob zaposlitvi, ob prehodu na delovno mesto v istem ali nižjem tarifnem razredu, ob prehodu na drugo delovno mesto v višjem tarifnem razredu, napredovanju v nazivu, v primeru vmesne prekinitve delovnega razmerja v javnem sektorju, pri opravljanju pripravništva in pri sklenitvi delovnega razmerja za določen čas.

Izpostavila bi predvsem spremembo instituta določitve višjega plačnega razreda, ki so ga delodajalci v javnem sektorju uporabljali v postopkih zaposlovanja najbolj perspektivnega kadra in za zapolnitev delovnih mest v deficitarnih poklicih. Ta institut je do sedaj sodil v poglavje V. z naslovom Napredovanje. Postopek je bil do sedaj vezan predvsem na prvo zaposlitev pri posameznem delodajalcu ali pri premestitvi na drugo delovno mesto. Premestitev je bila v do sedaj veljavnem sistemu plač omejena na določitev do največ pet plačnih razredov ob obstoju posameznih utemeljenih razlogov, kot so delovne izkušnje, posebna znanja in spretnosti. Osnovni pogoj za določitev višjega plačnega razreda je bila pridobitev pozitivne odločitve soglasjedajalca. Delodajalcem se sedaj pri uporabi tega instituta, ki je po novem uvrščen v 4. točko drugega poglavja, ki se nanaša na določanje osnovnih plač, omogoča večja prožnost pri iskanju ali ohranitvi javnih uslužbencev, saj jih bodo ob izpolnjevanju določenih zakonskih pogojev¹⁷ uvrstili za največ deset plačnih razredov višje od izhodiščnega plačnega razreda delovnega mesta, kar sedaj pomeni možnost določitve do 30 odstotkov višje osnovne plače, torej višje za deset odstotnih točk, kot je dopuščala sedanja ureditev. Razširjen je tudi krog soglasjedajalcev, in sicer sta za javna uslužbenca, ki sta v njihovi pristojnosti, določena generalni državni odvetnik in upravni odbor univerze. Možnost uporabe tega instituta vključuje določitev višje osnovne plače ob prvi zaposlitvi pri delodajalcu, nato v primeru premestitve med trajanjem delovnega razmerja, lahko se uporabi pri višji uvrstitvi. Pri uporabi instituta določitve višje osnovne plače so za uporabnike proračuna določene kvote, kar pomeni, da je delodajalec pri odločanju o tem omejen; do sedaj je bilo to omejeno izključno s pozitivno ali negativno odločitvijo soglasjedajalca.¹⁸

Napredovanje javnih uslužbencev

Napredovanje je institut plačnega sistema v javnem sektorju, ki je posebnost, vezana izključno na javne uslužbence, saj ZDR-1 napredovanja ne ureja. Sistem napredovanja je v novem plačnem sistemu spremenjen, in sicer, kot je zapisal zakonodajalec, da bi se zmanjšal pomen senioritete.¹⁹ Največja sprememba instituta napredovanja je, da poteka postopek brez ocenjevanja javnih uslužbencev, kar pomeni, da niso več določeni niti pogoji niti postopek za napredovanje v višji plačni razred, napredovanje je avtomatično v določenem časovnem obdobju, napreduje se lahko samo za en plačni razred (do sedaj je bila možnost napredovanja enega ali dveh plačnih razredov, vezano na pridobljene ocene za napredovanje), ki je časovno krajše ob zasedbi delovnega mesta oziroma ob začetku zaposlitve poteka hitreje.²⁰ Poudariti je treba, da je poleg avtomatičnega napredovanja za samo en plačni razred razlika v plači v primeru napredovanja nižja zaradi manjšega razpona med plačnimi razredi. Zakonsko so določena tudi časovna obdobja za napredovanje, in sicer bodo javni uslužbenci prejeli višjo plačo zaradi napredovanja za dva datuma, vezano na svoje časovno obdobje za napredovanje - ali 1. junija ali 1. decembra tekočega leta. Predvidena je tudi kontinuiteta napredovanja v primeru napredovanja v naziv oziroma višji naziv na istem delovnem mestu. Samo v dveh primerih se časovno obdobje za napredovanje prekine in začne teči znova; če se javni uslužbenec premesti ali zaposli na drugem delovnem mestu, na novo delovno mesto v višjem tarifnem razredu ali ob prekinitvi delovnega razmerja v javnem sektorju, ki je daljša od 90 dni...

Nadaljevanje članka za naročnike >> dr. Mojca Tancer Verboten: Reforma plačnega sistema javnih uslužbencev - kaj prinaša javnim uslužbencem in kdaj

>> ali na portalu Pravna praksa, št. 4, 2025

>> Še niste naročnik? Preverite uporabniške pakete!
------------------------------------------