Pravna ureditev odvzema ogljika iz atmosfere v Evropski uniji

Pojem odvzema sicer vzbuja vtis znanstvenofantastičnega leposlovja, čeprav ne gre za to. Ogljik je res mogoče odstranjevati neposredno iz zraka s tehnološko zapletenimi metodami, ki so kljub hitremu razvoju šele na začetku svoje uporabljivosti. Vendar pa CO₂ porabljajo tudi mehanizmi v naravi, kot so drevesa, poljščine, zemlja in kamnine. Odvzem lahko zagotovimo s konvencionalnimi metodami, kot so pogozdovanje, ogljično kmetovanje, biooglje in bioenergija z zajemom in shranjevanjem ogljika.²

Evropska unija (EU) odvzemu priznava pomembno vlogo. Države članice (DČ) morajo do leta 2030 v okviru sektorja rabe zemljišč odvzeti najmanj 310 MtCO₂ iz zraka.³ Evropska podnebna pravila nadalje zahtevajo, da EU do leta 2050 izravna emisije TGP z odvzemi, po tem letu pa dosega neto negativne emisije.⁴ V Sloveniji je bilo zaenkrat možno zaslediti načrte glede negativnih emisij predvsem v zvezi z ukrepi Mestne občine Ljubljana v okviru Misije 100 podnebno nevtralnih in pametnih mest, ki predvideva odvzem emisij preko izgorevanja biomase. Nadalje, Slovenija v prenovljenem Celovitem nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu (NEPN) predvideva preučitev možnosti sistema potrjevanja za gospodarjenje z ogljikom v kmetijstvu.

EU je konec leta 2024 sprejela Uredbo o vzpostavitvi okvira za potrjevanje odvzema (uredba CRCF), da bi spodbudila kvalitetne metode odvzema.⁵ Ta določa pravila za delovanje prostovoljnega evropskega sistema za potrjevanje odvzema. Prispevek obravnava uredbo CRCF in ugotavlja, ali uredba res učinkuje na izvajalce odvzema, uporabnike certifikatov in DČ na prostovoljni osnovi.

V grobem, uredba CRCF vzpostavlja sistem potrjevanja odvzema v EU, s čimer želi spodbuditi izvajalce k njihovemu izvajanju.⁶ Izvajalci, ki bodo skladno z uredbo CRCF izvajali odvzem, bi za vsako tono odstranjenega CO₂ pridobili certifikat, ki ustreza enoti odvzetega ogljika in potrjuje, da je bila navedena količina CO₂ odstranjena iz atmosfere.

Uredba v prvi vrsti meri na premostitev težav, ki izhajajo iz ocenjevanja raznolikih metod za odvzem, na povečanje transparentnosti odvzema in njihovega potrjevanja ter zmanjševanje finančnih bremen, ki so sicer povezana s potrjevanjem dejavnosti odvzema.⁷ Trenutno obstajajo zgolj zasebne sheme, ki na podlagi metodologij za ocenjevanje konkretne metode odvzema ovrednotijo višino odvzema.⁸ Njihov namen je omogočiti trgovanje na prostovoljnem trgu z ogljičnimi kuponi, kjer zasebni subjekti s podnebnimi cilji iščejo možnosti za zmanjševanje svojega ogljičnega odtisa. Te sheme se razlikujejo v pogojih, ki jih zahtevajo od izvajalca, in načinu, kako izvajajo postopek potrjevanja, npr. kaj priznavajo kot odvzem, katere informacije zahtevajo in kako izvajajo nadzor. Zasebne sheme so tako izoblikovale zapleteno mrežo certifikatov za potrjevanje odvzema CO₂ iz zraka, ki je leta 2022 že presegla število 125 standardov, kar znatno zviša administrativne stroške, povezane z razumevanjem in primerjanjem lastnosti certificirane aktivnosti.⁹

Uredba CRCF želi vzpostaviti enoten sistem meril za potrjevanje. Določa štiri kvalitativna merila za ocenjevanje aktivnosti odvzema, in sicer merilo:

1. količinske opredelitve, ki potrjuje količino odvzetega CO₂ glede na življenjski cikel aktivnosti;¹⁰

2. dodatnosti, ki potrjuje, da aktivnost ni posledica zakonskih zahtev in da brez spodbude ne bi bila finančno vzdržna;¹¹

3. shranjevanja, spremljanja in odgovornosti, ki zahteva ustrezen nadzor nad učinki aktivnosti in zagotavljanje mehanizmov odgovornosti za uresničitev tveganj (npr. zavarovanje, rezervacija),¹² in

4. trajnostnosti, ki se sklicuje na načelo 'ne škoduj bistveno' iz uredbe o taksonomiji glede znanih okoljskih meril.¹³

Ta merila bodo za specifične metode odvzema operacionalizirana v 'natančnih metodologijah za potrjevanje', ki jih bo sprejela Evropska komisija (EK) v obliki delegirane zakonodaje.¹⁴

Poleg kvalitativnih meril uredba CRCF določa pravila o postopku potrjevanja in upravljanja shem potrjevanja. Izvajale ga bodo lahko zgolj sheme, ki jih odobri EK.¹⁵ Te morajo zagotoviti neodvisen nadzor nad izpolnjevanjem meril in izpolnjevati pogoje njihovega upravljanja, kar zadeva pogoje učinkovitosti in transparentnosti delovanja, kot so sistem obravnavanja pritožb, dostopnost informacij in javnost evidenc.¹⁶

Sistem za potrjevanje odvzema, ki ga predvideva uredba CRCF, je prostovoljen. Zato se zastavlja vprašanje, ali gre zgolj za novo prostovoljno shemo potrjevanja odvzema, ki jih je na trgu že mnogo, ali pa se evropski sistem od njih razlikuje. Povedano drugače: upoštevaje prostovoljnost sheme, kakšen bo pravni učinek uredbe CRCF na izvajalce odvzema, gospodarske družbe kot potencialne uporabnike certifikatov in na DČ? Prispevek v tem poglavju predstavlja učinke definicije odvzema, povezave z drugimi pravnimi akti EU in financiranje odvzema v EU.

Definicija odvzema

Uredba CRCF bo v prvi vrsti učinkovala na zadevne osebe preko enotne definicije in kategorizacije odvzema. Uredba CRCF je edini pravni akt EU, ki definira odvzem in njegove kategorije (trajni odvzem, odvzem v izdelkih in gospodarjenje z ogljikom).¹⁷ Pred njegovo uveljavitvijo je odvzem definiralo mnoštvo shem za potrjevanje s svojimi metodologijami. Kompleksna pokrajina prirejenih shem pomeni visoke administrativne stroške za izvajalce odvzema in kupce certifikatov, ki morajo poznati različne sheme, njihove razlike, prednosti in slabosti ter temu prilagoditi svoje delovanje. Uredba CRCF pa je poenotila merila in podjetjem nudila večjo gotovost glede potrjevanja, saj bodo natančne metodologije EU začrtale pogoje certifikacije za izvajanje odvzema, ki je skladen s pravom EU. To pomeni, da bo izvajalcem znano, kako zastaviti svoje aktivnosti, da bi njihova aktivnost vodila v pravno priznani odvzem in v certifikat odvzema, ki bo uporabljiv v EU. Zainteresirana podjetja za nabavo certifikatov odvzema pa bodo brez posebnih naporov vedela, kaj kupujejo, kar zmanjšuje tveganja. Poenotenje na evropskem trgu, kot to poudarja EK v svojem predlogu, tako postane ekonomsko smiselno.¹⁸

Glede na pričakovanje EU bodo obstoječe zasebne sheme zaradi takšnega učinka uredbe CRCF želele, da jih prizna EK, in bodo poenotile svoje dejavnosti. Nadalje pa jim bodo konkurenco na tem področju predstavljale tudi nove javne sheme potrjevanja, ki jih bodo vodile DČ.

EU priznava posebej pomembno vlogo povečanju pravne varnosti izvajalcev odvzema z vzpostavitvijo jasnih in natančnih meril za potrjevanje odvzema. To je načelno pozitivno, saj se izvajalci odvzema sicer soočajo z zahtevnim in nejasnim regulatornim okvirjem. V okviru splošnih predpisov, ki so relevantni za specifične metode odvzema, pravo zaradi njihove novosti še ni vzpostavilo meril za njihovo uporabo. Biooglje se tako v pravu EU sooča z nejasnostmi pri uporabi direktive o odpadkih,¹⁹ še posebej glede statusa stranskega proizvoda in prenehanja statusa odpadka.²⁰

Povezava z drugimi pravnimi akti EU

Pravo EU nakazuje, da je uredba CRCF zgolj prvi sloj regulacije odvzema. Preko povezave z drugimi pravnimi režimi EU tako evropski sistem potrjevanja izgubi svojo prostovoljno naravo, saj se mu pripisuje pomembne pravne posledice...

Nadaljevanje članka za naročnike >> Luka Štrubelj: Pravna ureditev odvzema ogljika iz atmosfere v Evropski uniji

>> ali na portalu Pravna praksa, št. 5, 2025

>> Še niste naročnik? Preverite uporabniške pakete!
----------------------------