Prima facie pregled nedavnih varčevalnih ukrepov
Z lokalnimi ukrepi smo najpogosteje seznanjeni v obliki spletnih obvestil, ne prek uradnih dokumentov.6 Praviloma ni zaslediti konkretnih opozoril o možnih sankcijah. Le redko so omejitve podane le za določene ure dneva. Pojavljajo se tudi redukcije in opozorila o možnosti motne vode.7 Obvestila naštevajo prepovedi, ponekod sledijo še splošne klavzule, nekatere manj jasne, na primer zapisi prepovedi druge "nenamenske", "nenujne", "neracionalne", "neprehrambene" rabe ali namene, "vsako tratenje vode" ali pa le "in podobno", nekatere bolj jasne, na primer prepoved "za vse, kar ni namenjeno pitju, pripravi hrane, osebni higieni in napajanju živali".8
Največkrat je prepovedano zalivanje zelenic in vrtov, polnjenje bazenov ter pranje avtomobilov, redkeje pranje ali polivanje cestišč, poti in dvorišč, odvzem vode ter polnjenje gasilskih cistern iz hidrantov, še redkeje pa zalivanje okrasnih rastlin, izklop fontan in vodnih motivov na javnih površinah. Zaslediti je tudi prepoved zalivanja nasadov9 in njiv10 ter rabe "pitne vode na kmetijskih priključkih".11
Nekatera obvestila so zelo kratka, na primer "da je do preklica prepovedana uporaba pitne vode za polnjenje bazenov, pranje avtomobilov in zalivanje brez vnaprejšnjega soglasja upravljavca vodovoda".12 Praviloma ni zaslediti (obstoja) občinskih kriterijev in postopkov odločanja o takšnih soglasjih v času suše.
Ukrepi so različno določni; prim. prepoved "zalivanja zelenic",13 "pranja avtov"14 in "polnjenja bazenov",15 obvestilo, da je "zalivanje vrtnin omejiti na najmanjšo možno mero",16 in zapoved omejitve porabe "pitne vode v gospodarske namene za 30 odstotkov".17
Francoska ureditev je predstavljena v tabeli v t. i. vodniku po suši iz maja 2023,18 ki razlikuje med stopnjami pazljivosti, alarma, povečanega alarma in krize,19 z označbo, za katere vrste uporabnikov (posamezniki, podjetja, javni subjekti in kmetijski uporabniki) je predviden posamezen ukrep.
Stopnje in ukrepi se konkretno določajo z lokalnimi odloki. Seznanjenost javnosti se zagotavlja tudi s spletno stranjo,20 kjer je tudi prek interaktivnega zemljevida mogoče dostopati do osnovnega opisa stanja in ukrepov ter informacij o relevantnem odloku. Kršitev ukrepov se načeloma kaznuje s kaznijo do 1.500 evrov. Tabela načeloma predvideva sledeče:
Zalivanje zelenjavnih vrtov je v drugi fazi prepovedano med 11. in 18. uro, v tretji in četrti fazi pa med 9. in 20. uro. Zalivanje drevesnih območij, zelenic, rastlin in zelenih območij je v drugi fazi prepovedano med 11. in 18. uro, v tretji in četrti fazi pa je prepovedano, z izjemo mladih dreves in grmičevja.
Polnjenje in praznjenje bazenov za zasebno rabo je v drugi in tretji fazi prepovedano z nekaterimi izjemami, v četrti pa v celoti; pri bazenih za kolektivno rabo je to normalno dovoljeno tudi v drugi fazi, v tretji in četrti pa z nekaterimi milejšimi izjemami prepovedano.
Pranje vozil v pralnicah je v drugi in tretji fazi le izjemoma dovoljeno, na primer če se reciklira vsaj 70 odstotkov vode, povsem prepovedano pa v četrti fazi. Zasebno pranje vozil je prepovedano v vseh treh fazah.
Čiščenje in pranje fasad, streh, pločnikov ipd. je v drugi in tretji fazi dovoljeno le, če to izvajajo oblasti ali podjetja za čiščenje, v četrti pa jim je čiščenje dovoljeno le, če je to nujno za zdravje ali varnost.
Zalivanje športnih igrišč je v drugi in tretji fazi prepovedano med 11. in 18. uro, v četrti fazi pa načeloma prepovedano, z izjemami za določene treninge in tekme. Zalivanje golf igrišč je v drugi fazi prepovedano med 8. in 20. uro, količine pa se morajo zmanjšati med 15 odstotki in 30 odstotki glede na običajne. Ob še dodatnih prepovedih se morajo v tretji fazi zmanjšati za vsaj 60 odstotkov, v četrti fazi pa za vsaj 80 odstotkov.
Namakanje z razpršilniki oziroma škropilniki21 je v drugi fazi prepovedano med 11. in 18. uro, v tretji pa med 9. in 20. uro; to je namenjeno zmanjšanju porabe za 15-30 odstotkov v drugi fazi in za 50 odstotkov v tretji fazi. V četrti fazi je prepovedano v celoti. Namakanje z lokaliziranimi sistemi, kot je kapljično namakanje, je z izjemo semen in sadik prepovedano le v četrti fazi.
Oskrba okrasnih fontan na odprtem omrežju je v vseh treh fazah načeloma prepovedana. Oskrba prebivalstva s pitno vodo in napajanje živali sta načeloma dovoljena brez omejitev v vseh fazah.
Kratek pregled Predloga zakona o gospodarskih javnih službah varstva okolja (ZGJSVO) z dne 1. septembra 202322 odkriva več potencialno spornih vidikov. Del predloga, specifično o javni službi oskrbe s pitno vodo, vsebuje le 12 členov,23 v njih in v predlogu pa številna vprašanja niso urejena ali pa so urejena le skopo,24 tudi obrazložitev pa je na številnih mestih (pre)skopa.
Predlog je pomanjkljiv glede inherentne sistemske vloge, ki bi jo država morala opravljati, med drugim glede (tudi dolgoročnega) zagotavljanja trajnostnega razvoja, usklajenosti in uravnoteženosti varčevalnih in drugih ukrepov, oskrbe z vodo v primeru nemožnosti občine ter glede tega, da je dostop mogoč brez za posameznika "prehude ekonomske obremenitve".25 Takšna vloga izhaja tudi iz tega, da naj bi po predlogu šlo izvirno za nalogo, ki jo "le" prenaša na občine.
V predlogu ni razjasnjeno, ali in kakšna je razlika med oskrbo prebivalstva "s pitno vodo" ter "oskrbo z vodo za oskrbo gospodinjstev".26 Zdi se, da predlog ni usmerjen k zagotavljanju individualizacije (odmere) porabe vode,27 saj na primer ne predvideva uvedbe naprednih števcev,28 na zakonsko raven pa uvaja dosedanji ukrep 50 odstotkov dražje porabe vode, večje od normirane porabe,29 ki je med drugim sporen zaradi odsotnosti stopnjevanja podražitev.
Iz več razlogov je še posebej problematičen 67. člen. Ukrep odklopa vode je skopo urejen, pri prepovedi le-tega zaradi nezmožnosti plačila pa so pogoji in postopek ugotavljanja te nezmožnosti v celoti prepuščeni občini, ki je, čeprav gre za prenesene naloge države, "tudi plačnica storitev v primeru ugotovljene nezmožnosti plačila".30
Vprašanje (ureditve) varčevalnih ukrepov je skoraj v celoti prepuščeno občinam, varovalke pa so le pri obveščanju in zagotavljanju minimalne količine vode, "ki jo priporoči ali določi organ, pristojen za javno zdravje". Med drugim je sporno, da ni jasno:
1. zakaj te količine ni mogoče že v zakonu (vsaj okvirno) določiti v skladu s (mednarodnimi) strokovnimi standardi;
2. ali jo organ "priporoči" ali "določi", kdaj, kako itd.;
3. kaj, če le "priporoči";
4. ali in kakšna je vloga države, če tega občina objektivno ne zmore zagotavljati.31
Sporno je, da iz predloga ni razvidna dolžnost zagotavljati minimalne količine vode v primeru odklopa zaradi nespoštovanja varčevalnih ukrepov.
Konkretizacije in varovalk glede ustavnega načela prednosti oskrbe prebivalstva nasploh in v kontekstu varčevalnih ukrepov ni videti, prav tako ne varovalk za uravnoteženje oziroma ustrezno sorazmerno porazdelitev njihovega bremena. Predlog je vprašljiv z vidika vloge stroke, na primer v posvetovalnem telesu iz 137. člena ni predstavnikov hidrološke ipd. stroke, prav tako pa niso konkretizirane (postopkovne) pristojnosti, na primer pri varčevalnih ukrepih. Določen je rok kar treh let za uskladitev občinskih predpisov, torej deset let od sprejetja 70.a člena URS.32
Omeniti velja, da sta tako Ministrstvo za naravne vire in prostor kot Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo v odgovor na avtorjevo prošnjo izdala odločbi, da ne razpolagata z akti, informacijami ali dokumenti glede statističnih ipd. podatkov ali analiz vlade ali ministrstev:
1. o ukrepih ministrstva v letih 2020-2022 po prvem ali drugem odstavku 111. člena, po 112. členu ZV-1, po 2. oziroma 4. točki drugega odstavka 129. člena ali po 1. točki 132. člena Zakona o vodah (ZV-1);33
2. o spremembah ali odvzemu koncesij po 1. in 2. točki prvega odstavka 136. člena ZV-1 v letih 2017-2022 zaradi začasnega ali trajnega pomanjkanja vode;
3. o lokalnih ukrepih varčevanja z vodo v letih 2020-2022;
4. o dosedanjem izvajanju v operativnem programu navedenih ukrepov "Obnova cevovodov na javnem vodovodu", "Drugi ukrepi, povezani z zmanjšanjem vodnih izgub", "Uporaba varčnih in učinkovitih naprav", "Zajem in uporaba padavinske odpadne vode" ter "Ponovna uporaba sive vode";
5. o izvedenih ukrepih "odklopa vode" zaradi neplačila oskrbe s pitno vodo ali zaradi nespoštovanja varčevalnih ukrepov v letih 2020-2022.
V ZV-1 in Zakonu o varstvu okolja (ZVO-2)34 ni konkretno opredeljeno, kaj zajema "oskrba prebivalstva s pitno vodo", prav tako ne v Uredbi ali v Zakonu o varstvu okolja (ZVO-1).35 Ta odsotnost je še bolj problematična v luči odsotnosti razčlenitve zapisa "oskrba prebivalstva s pitno vodo in z vodo za oskrbo gospodinjstev"iz 70.a člena URS.
Iz Uredbe, ne zakona, je sicer mogoče do neke mere razbrati, kaj se šteje za nujni obseg: v tretjem odstavku 16. člena je določeno, da mora vsak javni vodovod
"imeti zagotovljena rezervna zajetja za pitno vodo, iz katerih se lahko v nujnih primerih zagotavlja oskrba s pitno vodo na območju javnega vodovoda, vsaj v nujnem obsegu porabe pitne vode, pri čemer se za nujni obseg porabe pitne vode šteje zagotavljanje pitne vode za pitje in osnovno higieno prebivalstva ter nujne dejavnosti za delo in življenje na območju javnega vodovoda".
Te opredelitve so nujni del zakonske ureditve načina izvrševanja pravice iz 70.a člena URS, vključno z razjasnitvijo, ali in kakšna je razlika med "oskrbo prebivalstva s pitno vodo" ter oskrbo "z vodo za oskrbo gospodinjstev". Pri tem bi zakonodajalec moral upoštevati tudi različne vrste oziroma namene rabe pitne vode; z (ustavno)pravnega vidika bi na primer lahko govorili o razlikovanju med "normalno" in "luksuzno" rabo. Razlike bi se morale upoštevati v celotni ureditvi, med drugim pri ukrepih v zvezi s cenovno politiko za oskrbo s pitno vodo, ureditvi odklopa vode zaradi neplačila, ureditvi varčevalnih ukrepov itd. Morali bi določiti (vsaj okvirno) tudi, za kakšne količine pitne vode gre, kar bi predstavljalo dodatno varovalko, na primer pri urejanju in sprejemanju varčevalnih ukrepov.
Pri razumevanju narave pristojnosti občin po 70.a členu URS oziroma izhodišča njihove zakonske ureditve ni enotnih stališč. Po 18. členu predloga gre za prenesene naloge,36 po mnenju nekaterih pa je to v nasprotju z URS in odločitvami US RS, da gre za izvirno nalogo občin.37
Relevantna obrazložitev predloga 70.a člena URS pravi,
"da kljub temu, da gre za nalogo iz državne pristojnosti, to lahko država zagotavlja izključno prek lokalnih skupnosti. Vseeno pa se je v zvezi s tem treba zavedati, da ohranitev sedanje organizacije opravljanja oskrbe s pitno vodo na ustavni ravni še vedno zavezuje državo (ker gre za njeno izvirno pristojnost), da kontrolira ne le zakonitost, temveč tudi primernost in strokovnost organizacije in izvedbe oskrbe prebivalstva s pitno vodo v lokalnih skupnostih in da jo je v skrajnih primerih (če je lokalna skupnost ni zmožna izvajati) dolžna zagotavljati."38
V 27. točki odločbe U-I-223/1639 je US RS spomnilo, da "Ustava, razen pri zagotavljanju oskrbe prebivalstva s pitno vodo in z vodo za oskrbo gospodinjstev (četrti odstavek 70.a člena Ustave), izrecno ne določa izvirnih pristojnosti lokalne samouprave", v opombi št. 24 k temu pa zapisalo: "Sklep Ustavnega sodišča št. U-I-121/19 z dne 13. junija 2019, 5. točka obrazložitve".40
Upoštevaje obrazložitev predloga 70.a člena URS, da del besedila, da oskrbo "zagotavlja država", odgovarja na "kdo", preostalo pa se lahko subsumira pod "kako", da so vodni viri javno dobro vseh in v upravljanju države ter da po stališču US RS učinkovitejše upravljanje pitne vode "zahteva celosten pristop",41 in upoštevaje pozitivne obveznosti države v zvezi s pitno vodo,42 se vsaj prima facie zdijo tehtnejši argumenti, da gre izvirno za pristojnost države.
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
