Izvršba na dolžnikov dom in vloga centrov za socialno delo

Učinkovit izvršilni postopek je neločljivo povezan z ustavno pravico do učinkovitega sodnega varstva, njegov namen je zagotovitev izpolnitve obveznosti, kot izhaja iz praviloma pravnomočne sodbe. Položaja strank v izvršilnem postopku nista uravnotežena (kot sta v pravdnem postopku), saj ima upnik privilegiran položaj. O ravnovesju je moč govoriti le v okviru ustreznega razmerja med varstvom upnika in položajem dolžnika.³ Omejitev upnikove pravice do učinkovite izvršbe pride v poštev le, če so temeljne pravice dolžnika bistveno prizadete. Pri položaju dolžnika je treba razlikovati med dvema položajema, in sicer ko dolžnik iz objektivnih razlogov ni zmožen v celoti in brez ogrožanja svoje eksistence (npr. slabo premoženjsko stanje) izpolniti obveznosti in ko dolžnik namerno ne želi izpolniti obveznosti. V prvem primeru iz načel socialne države izhaja, da mora izvršilni postopek upoštevati tudi načelo varstva dolžnika.⁴

Pri izvršbi na nepremičnino je to pogosto dolžnikov dom.

V primeru Vaskrsić proti Slovenji so proti dolžniku potekali trije izvršilni postopki, pri čemer je eden od dolgov znašal 124 evrov. Dolžnik se je pričel aktivno odzivati šele po prodaji njegove nepremičnine na drugi javni dražbi.⁵ ESČP je v tem primeru ugotovilo kršitev 1. člena Protokola št. 1 k EKČP, saj organi oblasti niso upoštevali drugih možnosti, prav tako država ni zagotovila ravnovesja med zasledovanim ciljem in ukrepi, ki so bili uporabljeni v izvršilnem postopku.

Na podlagi omenjene sodbe je novela ZIZ-L⁶ prinesla spremembe na področju izvršbe na nepremičnino. Tako ima sedaj dolžnik možnost, da v osmih dneh od vročitve sklepa o izvršbi predlaga, naj sodišče dovoli drugo sredstvo izvršbe ali naj opravi izvršbo na drugi nepremičnini, prav tako pa pri izvršbi na stanovanje ali stanovanjsko hišo, ki je dolžnikov dom, zaradi izterjave denarne terjatve, ki je očitno nesorazmerna glede na ugotovljeno vrednost nepremičnine, sodišče o tem obvesti pristojni center za socialno delo.⁷

Dolžnik lahko najpozneje do izdaje odredbe o prodaji predlaga, naj sodišče dovoli drugo sredstvo izvršbe ali naj opravi izvršbo na drugi nepremičnini. Sodišče najpozneje do izdaje odredbe o prodaji po uradni dolžnosti dovoli drugo sredstvo izvršbe ali da se izvršba opravi na drugi nepremičnini, če iz evidenc, do katerih ima elektronski dostop, ali listin, ki so mu predložene, ugotovi, da ima dolžnik drugo premoženje, ki zadošča za poplačilo upnikove terjatve. Prav tako je možen odlog izvršbe, če dolžnik izkaže za verjetno, da bi s takojšnjo izvršbo pretrpel nenadomestljivo ali težko nadomestljivo škodo in da je ta škoda večja od tiste, ki zaradi odloga lahko nastane upniku, med drugim tudi v primeru izvršbe na stanovanje ali stanovanjsko hišo, ki je dolžnikov dom, če gre za izterjavo denarne terjatve, ki je očitno nesorazmerna glede na ugotovljeno vrednost nepremičnine, ali v primeru izvršbe za izpraznitev in izročitev stanovanja ali stanovanjske hiše, ki je dolžnikov dom, če dolžnik izkaže, da si bivanjske problematike ni mogel urediti drugače in bi nadaljevanje izvršbe v večji meri ogrozilo položaj in interese dolžnika, kot bi odlog izvršbe ogrozil položaj in interese upnika. Slednje lahko sodišče odloži po uradni dolžnosti.⁸

Okoliščina, da je nepremičnina, ki je predmet prodaje, dolžnikov dom, sama po sebi ne zadošča za odlog izvršbe, temveč morajo biti podane tudi druge izjemne okoliščine, ki utemeljujejo odlog in morajo biti takšne narave, da bo začasna odložitev izvršbe lahko dosegla svoj namen. Med takšne okoliščine lahko spada tudi možnost poplačila dolga, pri čemer pa odlog izvršbe utemeljuje le realna možnost poplačila celotnega dolga v sorazmerno kratkem času, za katerega je dopustno odložiti izvršbo.⁹

Kot navedeno, sodišče po uradni dolžnosti obvesti CSD-je o izvršbi na stanovanje ali stanovanjsko hišo, ki je dolžnikov dom, zaradi izterjave denarne terjatve, ki je očitno nesorazmerna glede na ugotovljeno vrednost nepremičnine. Katalog javnih pooblastil, nalog po zakonu in storitev, ki jih izvajajo CSD-ji¹⁰ za preučitev zahtevka sodišča, izvedbo pogovora z dolžnikom in njegovimi družinskimi člani ter pripravo obrazloženega mnenja, za vse skupaj predvideva 230 minut.

Da bi pridobila informacije o poteku postopka na CSD-jih in predlaganih rešitvah, sem kontaktirala CSD-je. V nadaljevanju navajam rezultate, pri čemer poudarjam, da informacij nisem prejela od vseh CSD-jev, zato so lahko nepopolni.

1. Katere aktivnosti vaš CSD izvede ob prejetju obvestila o izvršbi na nepremičnino dolžnika?

Ob prejetju obvestila o izvršbi na nepremičnino dolžnika se dolžnika najprej povabi na razgovor v okviru socialnovarstvene storitve prva socialna pomoč.¹¹ Pogovor je usmerjen v aktualne okoliščine, preveri se trenutno socialno stanje družine, zmožnost dolžnika za poplačilo dolgov in reševanje nastale situacije, možnosti druge nastanitve ter kaj bi izvršba pomenila za dolžnika in njegovo družino. Pogovor običajno traja približno eno uro. Pogovor se opravi tudi z ostalimi družinskimi člani. Z uporabnikom se opravi pogovor o načrtu reševanja situacije, pri čemer se mu ponudijo možne rešitve. Te rešitve so lahko uveljavljanje pomoči na področju socialnih transferjev (izredna denarna socialna pomoč, denarna socialna pomoč, občinska denarna pomoč ipd.), usmeritev v obročno odplačevanje dolga, vključitev nevladnih organizacij, v sodelovanju z dolžnikom pa se lahko pripravi tudi obrazloženo mnenje za sodišče, kjer se opišejo socialne razmere dolžnika in se predlaga odlog izvršbe, da bi imel dolžnik dodaten čas, da odplača dolg ali reši stanovanjsko problematiko. Lahko se opravi tudi obisk na domu, saj lahko z dolžnikom živijo drugi družinski člani, ki z izvršbo niso seznanjeni in jim je treba ponuditi pomoč, ali kadar je to potrebno za oceno socialnih razmer družine in vpliv izvršbe na preživljanje družine. Za kompleksna pravna vprašanja in morebitne pritožbe se dolžnika usmeri na brezplačno pravno pomoč.

Dolžnika se na razgovor povabi po telefonu¹² ali pa se mu pošlje vabilo po navadni pošti.¹³ Proces se od primera do primera razlikuje. Nekateri dolžniki se na vabilo kljub večkratnim poskusom ne odzovejo. Nekateri dolžniki potrebujejo več razgovorov, ker so zaradi situacije v precejšnji osebni stiski in je velik del razgovorov posvečen njihovi razbremenitvi. Nekateri dolžniki pa se razgovora udeležijo, dobijo osnovne informacije, potem pa situacijo naprej rešujejo sami in se ne obračajo več na CSD.

2. Koliko takih primerov imate povprečno v enem letu?

Število primerov med CSD-ji variira, na CSD-jih, ki pokrivajo večje območje, lahko imajo na leto tudi po deset primerov, po večini pa nekje med dva in pet primerov letno.

3. Ali vašo pomoč v primeru dolgov poišče dolžnik že pred začetkom izvršbe?

Dolžniki se zelo redko že pred začetkom izvršbe obrnejo po pomoč na CSD-je. Dogaja se, da "otopijo", ignorirajo pozive upnika, sodišča in ostalih deležnikov ter upajo, da se izvršba ne bo izvršila. V večini primerov dolžniki pridejo na CSD-je šele kot odziv na povabilo. Pogosto se dogaja, da se dolžnik po pomoč obrne prepozno, ko je dolg že zelo velik in je bistveno manj možnosti, da se mu finančno pomaga.

4. Koliko časa traja priprava obrazloženega mnenja za sodišče?

Katalog za mnenje predvideva čas do 90 minut. Treba je:

- opredeliti, ali bi takojšnja izvršba ogrozila preživljanje dolžnika ali njegovih družinskih članov,

- oceniti, ali bi lahko dolžnik v določenem času dolgove poravnal sam ali s pomočjo socialne mreže ali humanitarnih organizacij, ter posebne okoliščine, zaradi katerih bi bilo nadaljevanje izvršbe očitno nesorazmerno glede na poseben položaj dolžnika,

- navesti, kaj je bilo dogovorjeno na razgovoru.

Je pa časovno težko opredeliti, kako dolgo traja priprava obrazloženega mnenja, saj je to odvisno od posameznega primera, v povprečju pa med 60 in 90 minut. Priprava obrazloženega mnenja za sodišče, ki je sestavljeno v sodelovanju z dolžnikom, lahko traja tudi od štiri do šest ur.

Če so dolžniki odzivni, je priprava mnenja zelo enostavna in hitra. Ko je potreben obisk na domu, postopek traja nekoliko dlje, tudi do en mesec.

Načeloma postavi sodišče 30-dnevni rok za pripravo mnenja, v nekaterih primerih pa je bil rok krajši, do osem dni, kar je po izkušnjah CSD-jev prekratek rok za izvedbo vseh navedenih aktivnosti.

5. Ali v navedenem postopku sodelujete tudi z drugimi deležniki? Če da, s katerimi?

Velikokrat se na zaprosilo dolžnikov CSD-ji povežejo tudi z upniki oz. se upnike napoti v zavod Prelomi, v njihov program SOS dolgovi, saj je zavod specializiran prav za področje izvršb, zaposleni v zavodu pa so suvereni pri komunikaciji z upniki in izvršilnim oddelkom sodišča.

Po potrebi se v postopek vključi tudi ostale družinske člane, nakar se ugotavlja, kaj bi takojšnja izvršba pomenila zanje oz. ali bi izvršba ogrozila njihovo preživljanje. Dolžnika se seznani z brezplačno pravno pomočjo, ki deluje v okviru sodstva, s humanitarnimi organizacijami in fundacijami (npr. fundacija Radia 1). Seznani se ga s ponudniki nastanitev v lokalnem okolju ter se ga za neprofitna stanovanja usmeri na občino. Dolžnika se napoti na psihološko svetovanje ali do osebnega zdravnika zaradi stiske. Treba je poudariti, da je za sodelovanje z drugimi deležniki najprej treba pridobiti soglasje upnika.

V posameznih primerih se v proces vključi še strokovni delavec, pristojen za obravnavo vloge dolžnika za izredno denarno pomoč za pomoč pri plačilu dolga.

Nadaljevanje članka za naročnike >> Tea Martinović: Izvršba na dolžnikov dom in vloga centrov za socialno delo

>> ali na portalu Pravna praksa, št. 45, 2023

>> Še niste naročnik? Preverite uporabniške pakete!
------------------------------------