Ali je čas za slovo od posebnega davka na določene prejemke?

ZPDDP je konceptualno preprost. Če pravna ali fizična oseba, ki opravlja dejavnost, izplača dohodek fizični osebi na podlagi podjemne pogodbe, bo izplačevalec zavezan izračunati in plačati davek.

Primer: Janez Horvat je z družbo Ogromna Elektrarna, d. d., sklenil podjemno pogodbo, na podlagi katere se je dogovoril, da bo prebelil eno pisarno za 1.000 evrov. Ogromna Elektrarna, d. d., bo posledično zavezana ob izplačilu 1.000 evrov Janezu obračunati še 25-odstotni davek (tj. 250 evrov). Pred upoštevanjem prispevkov bo strošek Ogromne Elektrarne, d. d., 1.250 evrov.

Bistveni razliki od obdavčenja dohodkov fizičnih oseb po Zakonu o dohodnini (ZDoh-2)² sta:

- da je izplačevalec prejemka davčni zavezanec;

- da se (posledično) plača morebitne druge obvezne davščine (vključno s prispevki za socialno varnost).³

Izjeme od obveznosti obračunavanja in plačevanja posebnega davka so določene v tretjem in četrtem odstavku 3. člena in v 4. členu ZPDDP. Posebnega davka se posledično med drugim ne plača za izplačila od:

- opravljanja funkcij na podlagi imenovanja državnega ali drugega organa po zakonu ali drugem aktu (sem se med drugim vštevajo tudi izplačila na podlagi pogodbe o poslovodenju);⁴

- avtorskih pogodb;

- občasnega ali začasnega dela študentov (tj. delo preko "napotnice" študentskega servisa).

Razlog za uvedbo posebnega davka na določene prejemke je bilo dejstvo, da so bili prejemki (fizičnih) oseb na podlagi storitev, ki so jih opravili na podlagi podjemne pogodbe, ugodneje obravnavani z vidika prispevkov kot prejemki iz delovnega razmerja. V poročevalcu⁵ k predlogu ZPDDP je to tudi izrecno izpostavljeno:

Ob primerjavi z obdavčitvijo dela na podlagi pogodbe o zaposlitvi je predlagatelj ugotovil, da je ta obremenjena s prispevki za socialno varnost v višini 24,2 odstotka, medtem ko je podjemna pogodba obremenjena le s 6,6 odstotka prispevkov za socialno varnost.⁶

Bistven cilj zakona je bil torej izenačiti stroške podjemne pogodbe in pogodbe o zaposlitvi. Sekundarni namen pa je bil, da se je poskušalo zmanjšati delo na podlagi podjemnih pogodb (v smislu aktivne politike zaposlovanja).

Računsko je bila razlika med obremenitvijo pred in po veljavnosti ZPDDP sledeča:

Tabela 1

Z upoštevanjem, da je bil bistven namen zakonodajalca, da obremeni delodajalca z višjim končnim stroškom, je smiselno primerjati obremenitev na podlagi pogodbe o zaposlitvi in podjemne pogodbe. Upoštevati moramo, da je bila delodajalčeva obremenitev:

- 24,20 odstotka iz naslova prispevkov za socialno varnost na podlagi pogodbe o zaposlitvi

oz.

- 6,6 odstotka iz naslova prispevkov za socialno varnost in 25 odstotkov iz naslova posebnega davka na podlagi pogodbe o delu.

Z vidika delodajalca je bila pogodba o delu 7,4 odstotka bolj obremenjena kot pogodba o zaposlitvi. To ponazarja tudi sledeča tabela:

Tabela 2

Obremenitev izplačil na podlagi podjemne pogodbe se do 1. januarja 2014 ni v bistvenem spremenila. Čez leta se je 0,6-odstotni prispevek za zdravstveno varstvo zamenjal s pavšalnim prispevkom za obvezno zdravstveno zavarovanje v višini 3,08 evra.⁷ Prav tako se je spremenil znesek akontacije dohodnine, ki pa ne vpliva na stroške izplačevalca.

A do pomembnega premika je prišlo z Zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2).⁸ Bistvo določila 18. člena ZPIZ-2 je bilo, da so izplačevalci dohodka fizičnim osebam dolžni:

- obračunati in plačati prispevek zavarovanca po stopnji 15,50 odstotka, če fizična oseba ni zavarovana na drugi podlagi;

- obračunati in plačati prispevek delodajalca po stopnji 8,85 odstotka, ne glede na status fizične osebe kot zavarovanca.

Skladno s 5. točko 17. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ)⁹ morajo biti obvezno zdravstveno zavarovane za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni osebe, ki v okviru drugega pravnega razmerja (predvsem pogodbe o delu) opravljajo delo oziroma storitev za plačilo. Višina prispevka je 0,53 odstotka, zavezanec zanj pa je delodajalec. Osebe, ki prejemajo dohodek na podlagi drugega pravnega razmerja, so prav tako skladno s 55.a členom ZZVZZ zavezane k plačilu prispevka za zdravstveno zavarovanje v višini 6,36 odstotka.


Nadaljevanje članka za naročnike >> Mihael Pojbič: Ali je čas za slovo od posebnega davka na določene prejemke

>> ali na portalu Pravna praksa, št. 42-43, 2023

>> Še niste naročnik? Preverite uporabniške pakete!
----------------------------------------