Zakon o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023 (ZIUOPZP)1 je za leti 2023 in 2024 uvedel instituta solidarnostne delovne sobote in solidarnostnega prispevka. Logika institutov, vsaj po izjavah Ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti,2 in Vlade Republike Slovenije3 naj bi bila relativno preprosta, tj. če bo zavezanec za plačilo solidarnostnega prispevka oddelal solidarnostno soboto, mu ne bo treba plačati obveznega solidarnostnega prispevka. A natančno branje ZIUOPZP ob upoštevanju zadnjih pojasnil Finančne uprave Republike Slovenije4 privede do drugih zaključkov.
Uvodoma je treba poudariti, da ima zastavljeni namen ZIUOPZP temeljno izhodišče v morali družbe, tj. pomoči ljudem, ki so pretrpeli hude osebne in premoženjske izgube zaradi poplav in zemeljskih plazov avgusta 2023. A ne glede na časovno stisko predlagatelja in zakonodajalca je treba biti pri sprejemanju tako pomembne zakonodaje zelo previden, da se ne poseže v legitimna pričakovanja naslovljencev novih pravil. Ker se zdi, da razumevanje novih institutov solidarnostnega prispevka in solidarnostne sobote ni enotno, ju bom poskusil pojasniti v predmetnem članku.
Dotaknil se bom tako praktičnih kakor v manjšem delu teoretičnih dilem. Naj na tem mestu opomnim, da se ne bom lotil sledečih vprašanj:
(i) Ali solidarnostni prispevek predstavlja obliko davka?
(ii) Ali obvezni solidarnostni prispevek predstavlja poseg v objektivno neto načelo obdavčitve?5
Za podajo odgovorov bi morala biti zasnova in cilj tega članka drugačna. Zato se bom lotil naslednjih bistvenih vprašanj oz. problemskih sklopov:
- Kako se določi plača oz. plačilo prispevka za delo ob solidarnostni soboti?
- Kakšno je razmerje med opravo dela ob solidarnostni soboti in obveznim solidarnostnim prispevkom (oz. ali delo ob solidarnostni soboti oprosti plačilo obveznega solidarnostnega prispevka)?
- Kako se izračuna solidarnostni prispevek za pravne in fizične osebe?
- Dileme o plačevanju prispevkov za pravne osebe, ki se štejejo za davčne nerezidente in nimajo stalne poslovne enote, preko katere opravljajo dejavnost v Sloveniji.
Skladno s 101. členom ZIUOPZP ima delodajalec možnost, da na podlagi predhodnega posvetovanja z delavci (oz. sindikatom, svetom delavcev ali delavskim zaupnikom) določi en dodaten delovni dan v 2023 in 2024, ko sicer redno delo pri delodajalcu ne poteka (tj. lahko sobota ali drug delovni dan), kot dan, ki se šteje za solidarnostno delovno soboto. Delavec lahko opravi solidarnostno delovno soboto tudi z opravo dela preko delovnega časa. Pri izvajanju dela mora delodajalec v celoti upoštevati določbe Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1),6 še posebej določbe o delovnem času, odmorih in počitkih.
Bistven element solidarnostne sobote je poleg opravljenega dela tudi plačilo prispevka. Prispevek za opravljanje dela na delovno soboto je sestavljen iz prispevka delavca in prispevka delodajalca, ki ju oba plača delodajalec (delavec nastopa kot zavezanec, delodajalec pa kot zavezanec za svoj del prispevka in plačnik za oba). Delodajalec bo delavcu na podlagi opravljenega dela na solidarnostno soboto obračunal plačo, pri čemer mu neto plače ne bo nakazal na njegov račun, temveč jo bo plačal Finančni upravi Republike Slovenije (FURS). Poleg nakazila delavčeve plače bo delodajalec nakazal še dodaten znesek iz lastnih sredstev, ki bo enak znesku nakazila delavčeve plače.
Skladno s petim odstavkom 101. člena ZIUOPZP je prispevek vezan zgolj na "plačo", ki je skladno z drugim odstavkom 126. člena ZDR-1 sestavljena iz "osnovne plače", "dela plače za delovno uspešnost" in "dodatkov", ter "plačilo za poslovno uspešnost". Ker povračilo stroškov (npr. za prehrano, prevoza, službenih potovanj) niso del plače, se pri izračunavanju prispevka ne upoštevajo oz. se izplačajo delavcu za delo ob solidarnostni soboti.
Eno izmed pomembnih vprašanj, ki jih ZIUOPZP posebej ne obravnava, je, kako določiti višino plače za opravljeno delo na solidarnostno soboto. Zdi se, da bi bila primerna rešitev, da se znesek plače za solidarnostno soboto določi tako, da se:
- za mesec, v katerem je delavec opravil solidarnostno soboto, določi znesek plače za posamezno delovno uro glede na število delovnih ur v mesecu, pri čemer je izhodišče osnovna plača delavca;
- delavcu obračuna dodatna plača za solidarnostno soboto glede na število ur, ki jih je opravil.
Primer A: Delavec Janez Horvat je zaposlen s polnim delovnim časom pri delodajalcu XXX, d. o. o., in ima osnovno mesečno bruto plačo 2.000 evrov z že vključenim dodatkom za delovno dobo. Delodajalec zagotavlja delavcu prehrano v menzi, Janez Horvat pa živi v kraju, kjer opravlja delo pri delodajalcu, in ni upravičen do potnih stroškov. Delodajalec in delavec se dogovorita, da bo delavec opravil solidarnostno soboto v višini osem ur v oktobru 2023. Delavec bi sicer brez solidarnostne delovne sobote opravil 176 delovnih ur. Ker je vrednost delovne ure 11,36 evra (tj. 2.000 evrov/176 ur) bi plača za solidarnostno soboto znašala 90,90 evra.
Obračun prispevka za delo ob solidarnostni soboti:
1. Korak: Obračun plače delavca
| Št. | Postavka | Znesek (v evrih) |
| 1 | Osnovna bruto plača | 90,90 |
| 2 | Prispevki za socialno varnost delavca ([1] x 22,10 %) |
20,08 |
| 3 | Obračun dohodnine ([1] - [2] x [dohodninska lestvica]) |
11,33 |
| 4 | Neto »plača« | 59,49 |
| 5 | Prispevki za socialno varnost delodajalca ([1] x 16,10 %) |
14,63 |
| 6 | Strošek delodajalca ([1] + [6]) |
105,53 |
2. Korak: Nakazilo prispevka delavca in prispevka delodajalca (plača x 2)
| Št. | Postavka | Znesek (v evrih) |
| 7 | Neto »plača« x 2 | 118,98 |
Delodajalec XXX, d. o. o., bo posledično zavezan plačati 118,98 evra solidarnostnega prispevka (59,49 evra delavčevega in 59,49 evra svojega). Skupni strošek delodajalca zaradi dela ob solidarnostni soboti bo tako 165,02 evra (118,98 evra + 14,63 evra + 11,33 evra + 20,08 evra).
Delodajalci bodo morali biti tudi pozorni, da se solidarnostne sobote ne določijo na dan oz. v okoliščinah, ki bi pomenile, da bi se moral obračunati dodatek (tj. dodatek za nočno delo, delo v nedeljo, praznike in dela proste dneve ...). V teh primerih bi se dodatek upošteval pri izračunu prispevka.
Obvezni solidarnostni prispevek, ki se obračuna za leti 2023 in 2024, so skladno z drugim odstavkom 102. člena ZIUOPZP dolžne plačati:
- vse fizične osebe, ki so davčni rezidenti Republike Slovenije po Zakonu o dohodnini (ZDoh-2);7
- vse pravne osebe, ki so zavezanci po Zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2),8 razen zavezancev, ki so ustanovljeni za opravljanje nepridobitne dejavnosti.
Način ugotavljanja višine solidarnostnega prispevka se nadalje razlikuje med (a) fizično osebo, ki ne opravlja dejavnosti, (b) fizično osebo, ki opravlja dejavnost, in (c) pravno osebo. Vse navedene situacije bomo obravnavali v nadaljevanju.
Obvezni prispevek fizičnih oseb, ki ne opravljajo dejavnosti
Naj uvodoma poudarim, da je krog zavezancev za plačilo obveznega solidarnostnega prispevka ožji kot za prispevek za delo ob solidarnostni soboti. Namreč, zavezanec za prispevek za delo ob solidarnostni soboti je vsaka fizična oseba, ki je zaposlena pri delodajalcu v Republiki Sloveniji.9 Ker so v Sloveniji lahko v delovnem razmerju tudi osebe, ki so slovenski davčni nerezidenti, bodo nerezidenti na podlagi opravljenega dela tudi (z opravljenim delom) plačali prispevek za delo ob solidarnostni soboti, medtem ko ne bodo zavezani za plačilo solidarnostnega prispevka. Posledično bodo nerezidenti, ki so zaposleni pri delodajalcih, ki ne bodo organizirali solidarnostnih sobot, v boljšem položaju kot tisti, ki so zaposleni pri delodajalcih, ki bodo organizirali solidarnostno soboto. Zavezancem rezidentom bo (z vidika višine plačila solidarnostnega prispevka) vseeno.
Skladno s četrtim odstavkom 102. člena ZIUOPZP je osnova za obračun obveznega solidarnostnega prispevka, ki ga plačajo fizične osebe (tj. slovenski davčni rezidenti), enaka osnovi bruto dohodka zavezanca, ki se všteva v letno davčno osnovo za leti 2023 in 2024. To pomeni, da se pri izračunu upoštevajo vsi sintetično obdavčeni dohodki zavezanca (dohodek iz zaposlitve, prenosa premoženjske pravice in drugih dohodkov), razen dohodka iz dejavnosti, ki je urejen posebej. Bruto dohodek se zmanjša za davčno priznane stroške, v dohodek pa se ne štejejo dohodki, ki so oproščeni plačila dohodnine, oz. se ne vštevajo v davčno osnovo z izjemo plačila za poslovno uspešnost. Prav tako se ne upoštevajo sleherne davčne olajšave ali druge okoliščine davčnega zavezanca. To je pomembno, saj davčna osnova za obračun obveznega solidarnega prispevka ni enaka davčni osnovi za obračun dohodnine, ki je podrejena olajšavam in drugim odbitkom.
Edina omejitev je, da solidarnostnega prispevka niso dolžne plačati fizične osebe, katerih osnova za obračun prispevka ne dosega 35 odstotkov povprečne plače zaposlenih v RS za 2023 oz. 2024. Če upoštevamo, da bo povprečna letna plača v letu 2023 približno 2.200 evrov, bi to pomenilo, da bodo plačila solidarnostnega prispevka oproščene zgolj fizične osebe, ki ne dosežejo približno 9.240 evrov.10
ZIUOPZP v šestem odstavku izrecno dodaja, da se v osnovo za obračun obveznega solidarnostnega prispevka vštevajo tudi bruto dohodki, ki se ne vštevajo v letno davčno osnovo in so bili prejeti oz. doseženi v letih 2023 in 2024. To pomeni, da se pri izračunu upoštevajo tudi cedularno obdavčeni dohodki (dohodek iz oddajanja premoženja v najem in dohodek iz kapitala).
Od osnove, ugotovljene na podlagi četrtega in šestega odstavka 102. člena ZIUOPZP, se obračuna obvezni solidarnostni prispevek v višini 0,3 odstotka. To pomeni, da bo moral zavezanec solidarnostni prispevek plačati enkrat od dohodkov, ki se vštevajo v letno davčno osnovo, drugič pa od dohodkov, ki se ne vštevajo v letno davčno osnovo.
Primer B: Tine Kranjc, rezident Slovenije, je imel v letu 2023 30.000 evrov dohodkov iz zaposlitve. Obenem je prejel še 5.000 evrov dohodka iz najemnine (po upoštevanju stroškov). Tinetu bo posledično odmerjen solidarnostni prispevek v višini 90 evrov (tj. 0,3 odstotka od 30.000 evrov) in 15 evrov (tj. 0,3 odstotka od 5.000 evrov).
Ali delo ob solidarnostni soboti oprosti delavca plačila solidarnostnega prispevka?
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
