Vrhovno sodišče je na svoji spletni strani1 objavilo zahtevo za oceno ustavnosti Zakona o kazenskem postopku (ZKP).2 Zahtevo3 je podalo v postopku, ki teče na podlagi dopuščene revizije zoper sodbo Upravnega sodišča. Gre za izročitveno zadevo,4 ki teče na podlagi zahteve za izročitev Ruske federacije. Ta zahteva izročitev (svoje) državljanke, ki ji očita izvršitev kaznivega dejanja poneverbe po četrtem odstavku 160. člena Kazenskega zakonika.
Vrhovno sodišče v zahtevi ne navede konkretnega člena ZKP, katerega presojo zahteva. Logično, ker Vrhovno sodišče v ZKP vidi protiustavno pravno praznino. Ta naj bi se kazala v tem, da ZKP ne opredeljuje niti materialnopravnih niti procesnih podlag za odločanje ministra za pravosodje na način, da v postopku izročitve tujca5 ne bi prišlo do kršitve človekove pravice iz 3. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah (v nadaljevanju: EKČP)6 in 18. člena Ustave RS.7
Konkretna izročitvena zadeva je zanimiva z več vidikov.
Prvi je gotovo vsebinski.
V tej zadevi je zahtevo za izročitev podala Ruska federacija. Gre za državo s poraznim slovesom na področju varstva človekovih pravic nasploh,8 še toliko bolj pa v primeru političnih disidentov.9 Ruska zloraba zahtev za izročitev (Interpolovih rdečih tiralic) ima dolgo brado in je znana vsem, ki se ukvarjajo s pravom človekovih pravic.10 Zato ne čudi, da so nekatere evropske države še pred rusko agresijo v Ukrajini začele na splošno zavračati vse zahteve za izročitev, ki jih je podala Ruska federacija. Med temi državami žal ni bilo Slovenije, ki je previdno plesala balet na mednarodnem parketu ter verjela diplomatskim zagotovilom in jamstvom ruskega javnega tožilstva. Morda bo aktualna ruska agresija vendarle povzročila labodji spev ruskih zahtev za izročitev tudi v Sloveniji.
Tudi v konkretni zadevi Ruska federacija zahteva izročitev osebe, ki je povezana s stranko Alekseja Navalnega, zaradi očitka kaznivega dejanja, s katerim po navadi Ruska federacija lovi politične disidente izven svojih meja.11
Zaradi tega me čudi, da je konkretna zadeva sploh prestala "sodno" fazo izročitvenega postopka in se mora z njo ukvarjati Vrhovno sodišče. Slednje je, na srečo, v postopku izdalo začasno odredbo, v zahtevi pa pohvalno poudarilo,12 da je treba v izročitvenem postopku učinkovito varovati človekove pravice.
Zahteve za izročitev, ki jih podajo države, kot je Ruska federacija, bi moralo (kazensko) sodišče a priori zavrniti (ugotoviti, da niso izpolnjeni pogoji za izročitev). Obstaja namreč verjetnost,13 da bi bila oseba, katere izročitev se zahteva, v državi prosilki mučena, da bi se z njo nečloveško ali ponižujoče ravnalo oziroma bi se jo na ta način kaznovalo.14 Če to ni dovolj: ker obstaja verjetnost, da bodo osebi, katere izročitev se zahteva, v državi prosilki flagrantno kršene temeljne kavtele poštenega postopka.15 Pod črto: obstajajo prepričljivi pravni in moralni argumenti, da se s takšnimi državami ne sodeluje. Tudi zato, ker se jim s sodelovanjem dajeta potuha in spodbuda za nadaljnje kršenje človekovih pravic.
Nadaljnji zanimiv vidik konkretne zadeve pa (dobesedno) presega njen pomen in se nanaša na dialog med našima najvišjima sodiščema, ki si podajata žogico glede vprašanja ustavnopravnih mej pri interpretaciji 530. člena ZKP.
Zame kot odvetnika je to precej zanimivo, za stranko, ki je že več let v negotovosti izročitvenega postopka, malo manj.16
Za kaj gre?
Zahteva za oceno ustavnosti ZKP, ki jo je tokrat podalo Vrhovno sodišče in v kateri opozarja na protiustavno pravno praznino (poenostavljeno) pri ureditvi podlag za odločanje ministra za pravosodje v izročitvenem postopku, ni prva. Vrhovno sodišče je zahtevo za oceno ustavnosti ZKP, v kateri je izpostavilo identično pravno vprašanje (natančneje: domnevno obstoječe protiustavne pravne praznine), vložilo tudi leta 2021, Ustavno sodišče pa je o njej odločilo (jo zavrglo) s sklepom, opr. št. U-I-779/21-8 z dne 7. aprila 2022.17
Konkretno (novo) zahtevo je torej Vrhovno sodišče vložilo pet mesecev po sklepu Ustavnega sodišča, s katerim je to zavrglo prejšnjo zahtevo glede identičnega pravnega vprašanja. Sicer drži, kot to izpostavi Vrhovno sodišče, da Ustavno sodišče o prejšnji zahtevi za oceno ustavnosti ZKP ni odločilo meritorno.18
A vendarle iz sklepa Ustavnega sodišča izhaja jasno pravno stališče:...
Nadaljevanje članka za naročnike >> mag. Matija Urankar, Vrhovno sodišče vrača žogico Ustavnemu sodišču: kako je treba razlagati 530. člen ZKP?
>> ali na portalu Pravna praksa, št. 44-45, 2022
>> Še niste naročnik? Preverite uporabniške pakete!
-------------------------------------
Opombe:
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
