Pravni položaj oškodovanca v Zakonu o kazenskem postopku

V skladu z veljavnimi določbami ZKP beseda "oškodovanec" označuje oškodovanko in oškodovanca. Oškodovanec je oseba, ki je bila s kaznivim dejanjem oškodovana (njena osebna ali premoženjska pravica). Kadar je posledica kaznivega dejanja smrt osebe, se za oškodovanca štejejo tudi njen zakonec, zunajzakonski partner, krvni sorodniki v ravni vrsti, njen posvojenec ali posvojitelj, njeni bratje in sestre ter osebe, ki jih je preživljala oziroma jih je bila dolžna preživljati (šesta alineja prvega odstavka 144. člena ZKP). Kršene pravice oškodovanca so lahko osebne (npr. pravica do življenja, do svobode, do nedotakljivosti družine) ali katerakoli premoženjska pravica. To pomeni, da je v kazenskem postopku oškodovanec lahko tako fizična kot pravna oseba.

Po ZKP je oškodovanec oseba, katere osebna ali premoženjska pravica je s kaznivim dejanjem kršena ali ogrožena. Oškodovanec se kot sodelujoči v kazenskem postopku lahko pojavlja v več vlogah, in sicer kot:

1. oškodovanec v ožjem smislu (oškodovanec, ki ni stranka),

2. oškodovanec kot tožilec, tj. subsidiarni tožilec,

3. zasebni tožilec,

4. vlagatelj predloga za pregon ter

5. predlagatelj premoženjskopravnega zahtevka, tj. kot subjekt v adhezijskem postopku.²

Možna je popolna ali delna kumulacija različnih pravic.

ZKP določa, da je lahko v predkazenskem in kazenskem postopku ob mladoletnem oškodovancu ali ob oškodovancu, ki je žrtev nasilja, ali ob drugem oškodovancu, če to terjajo narava in teža kaznivega dejanja, njegove osebne okoliščine ali stopnja njegove ogroženosti, oseba, ki si jo oškodovanec sam izbere (ki ji zaupa). ZKP v 65.a členu jasno določa, katere informacije je treba oškodovancu posredovati že ob prvem stiku s pristojnimi organi v predkazenskem ali kazenskem postopku in potem kasneje. Prav tako morajo pristojni organi ob prvem stiku z oškodovancem zaradi ugotovitve obstoja posebnih potreb po zaščiti oceniti stopnjo oškodovančeve izpostavljenosti sekundarni in ponovni viktimizaciji, ustrahovanju in maščevanju (143.č člen).

ZKP je razširil pojem oškodovanca v procesnem smislu še na določene družinske člane osebe, katere smrt je bila neposredna posledica kaznivega dejanja ter opredelitev "oškodovanca s posebnimi potrebami po zaščiti". Torej gre za oškodovanca, čigar osebna ali premoženjska pravica je s kaznivim dejanjem znatno prekršena, pa zaradi njegovih osebnih značilnosti ali ranljivosti, zaradi narave, teže ali okoliščin kaznivega dejanja ali zaradi ravnanja obdolženca ali oškodovanca v predkazenskem oziroma kazenskem postopku in izven njega obstaja posebna potreba po varstvu oškodovančeve osebnostne celovitosti pri posameznih dejanjih v predkazenskem in kazenskem postopku (šesti in sedmi odstavek 144. člena ZKP).

Sodišče ima sedaj možnost, da oškodovance s posebnimi potrebami zasliši s pomočjo strokovnjaka ustrezne stroke.

Pomembno je tudi, da mora državno tožilstvo oškodovanca, ki je podal ovadbo, poučiti o pravici do izdaje pisnega potrdila o izdaji ovadbe in mu na njegovo željo tudi podati potrdilo o tem. Prav tako velja, da se oškodovancu v primeru, ko ne govori oziroma ne razume jezika v uradni rabi, zagotovi potrebna jezikovna pomoč osebe, ki poleg jezika v uradni rabi razume oziroma govori jezik, ki ga razume oziroma govori oškodovanec (147.a člen).

V kazenskem postopku je mogoče tudi reševanje zadeve v okviru poravnavanja in/ali odloženega pregona. Pri obeh postopkih je še določeno, da mora oškodovanec, preden soglaša s katerim od postopkov, imeti na voljo vse potrebne informacije glede poteka postopka, njegovega morebitnega rezultata in posledic.

Prejemanje informacij

Oškodovanec ima pravico do prejemanja informacij o stanju predkazenskega oziroma kazenskega postopka ter pravnomočnih sodb, če zanje zaprosi ali če tako določa zakon (šesti odstavek 363. člena). Pristojni organ v predkazenskem oziroma kazenskem postopku ga s pravico seznani in to ustrezno zabeleži na način, da se s tem lahko seznanijo policija, pristojni državni tožilec oziroma sodnik. Obveščanje o stanju predkazenskega oziroma kazenskega postopka se lahko izvaja prek spletnih strani.³

Oškodovanec ima splošno pravico opozarjati na vse dejavnike in predlagati dokaze, ki so pomembni za ugotavljanje kaznivega dejanja, iskanje storilca kaznivega dejanja in ugotavljanje njegovih premoženjskopravnih zahtev. Na glavni obravnavi ima pravico predlagati dokaze, postavljati vprašanja osumljencu, pričam in izvedencem, podajati pripombe in obrazložitve glede njihovih izjav ter dajati druge predloge. Oškodovanec ima tudi pravico pregledati spise in predmete, ki služijo kot dokazi, lahko pa se mu prepreči vpogled v spise, dokler ne bo izprašan kot priča.⁴ Lahko je prisoten na soočenju in zaslišanju izvedencev, a na zaslišanju prič samo, če je verjetno, da priča ne bo prišla na glavno obravnavo.⁵

Pritožba, prevzem kazenskega pregona

Oškodovanec prejme tudi sklep o ustavitvi preiskave, proti kateremu se ima pravico pritožiti. Če se je na sklep o ustavitvi preiskave pritožil samo oškodovanec, in se pritožba sprejme, se smatra, da je oškodovanec z vložitvijo pritožbe prevzel kazenski pregon.

Na glavni obravnavi, po končanem dokaznem postopku, ima oškodovanec pravico do zaključne besede. Oškodovanec ali njegov pooblaščenec lahko v svojem govoru ...

Nadaljevanje članka za naročnike >> mag. Jožef Kovač: Pravni položaj oškodovanca v Zakonu o kazenskem postopku
>> ali na portalu Pravna praksa, št. 31-32, 2022

>> Še niste naročnik? Preverite uporabniške pakete!

----------------------------------------