Izvršiteljeva vloga v izvršbi na NVP, ki niso vključeni v trgovanje na organiziranem trgu, zaradi številnih dejavnikov, ki bodo opisani v tem prispevku, danes velja za obsoletno, neekonomično in nepotrebno. Zaradi dolgotrajnih postopkov, številnih tveganj in postopkovnih problemov, ki spremljajo izvršbo na netržne NVP, se upniki najpogosteje zanjo ne odločajo, saj jim prinaša več težav kot rešitev. V prispevku bodo obravnavana tudi pravila, ki jih aktualna zakonodaja določa, da se smiselno uporabljajo v naslovni izvršbi, in razmislek o tem, ali so takšna pravila glede na posebno naravo netržnih NVP primerna. V prispevku bodo predstavljeni tudi predlogi za prihodnjo - boljšo ureditev.
2. Splošno o netržnih nematerializiranih vrednostnih papirjih
NVP se ne nahajajo v fizični obliki tako kot materializirani vrednostni papirji, temveč so vsebovani na elektronskem nosilcu. Evidentirani so v centralnem registru nematerializiranih vrednostnih papirjev (v nadaljevanju: centralni register), ki ga vodi Centralna klirinško depotna družba, d.o.o. (v nadaljevanju: KDD). Zaradi premoženjske narave pravic, ki so inkorporirane v NVP, se je zakonodajalec že leta 1999 z uveljavitvijo Zakona o nematerializiranih vrednostnih papirjih (ZNVP)2 odločil, da bodo NVP postali novo sredstvo izvršbe v slovenskem pravnem redu. ZIZ pozna dve izvršbi na NVP, in sicer izvršbo na NVP, ki kotirajo na borzi (v nadaljevanju: tržni), za katere se uporabljajo pravila enajstega a poglavja ZIZ, in izvršbo na NVP, ki ne kotirajo na borzi (v nadaljevanju: netržni), za katere se uporabljajo pravila o prodaji stvari (peti odstavek 93. člena ZIZ) oziroma izvršbi na premičnine in izvršbi na nepremičnine (99. člen ZIZ). V njej nastopajo stranke, drugi, ki imajo pravico biti poplačani iz kupnine, sodišče, KDD, izvršitelj in pooblaščeni udeleženci trga vrednostnih papirjev (v nadaljevanju: pooblaščeni udeleženec).
V izvršbi na netržne NVP skoraj vsa procesna dejanja opravi izvršitelj v sodelovanju s pooblaščenim udeležencem, ki ga določi upnik. Prvič je bil izvršitelj v izvršbi na NVP omenjen v noveli ZIZ-A,3 ki je določala, da so se tržni NVP morali prodati prek pooblaščenega udeleženca, ki ga je določil izvršitelj. Do uveljavitve novele ZIZ-J4 leta 2014 je bil izvršitelj pristojen ne samo za prodajo netržnih NVP, temveč tudi za prodajo tržnih NVP. Zaradi neekonomičnosti takšne ureditve in na podlagi opozoril teorije se je zakonodaja leta 2014 spremenila na način, da izvršitelj od takrat sodeluje le še v izvršbi na netržne NVP.5
Zaradi pomanjkanja zakonskih določb, premajhne vloge sodišča, premajhnega nadzora nad izvršiteljem in zaradi uporabe neustreznih pravil izvršbe je izvršba na netržne NVP ena najbolj problematičnih, ki jih ZIZ vsebuje. Netržni NVP so v primerjavi s tržnimi zelo redki in bistveno manj vredni, saj ne kotirajo na borzi, zaradi česar je nanje vloženih tudi manj izvršb. Večinoma se netržni NVP pojavljajo v izvršbah, v katerih imajo upniki do dolžnikov nizke terjatve, občasno pa se dogaja tudi, da v izvršbi na netržne NVP nastopajo milijonske terjatve, kar pa že tako problematično izvršbo naredi še toliko težavnejšo. V teoriji je bilo že večkrat mogoče zaslediti predloge za nadgradnjo sedanje ureditve, vendar ker netržni NVP pomenijo manj kot 10 odstotkov vseh vloženih izvršb na NVP, za zdaj ni dovolj velikega interesa za njihovo zakonodajno reformo.6
3. Katera pravila izvršbe se morajo uporabljati pri nematerializiranih vrednostnih papirjih
V teoriji včasih ni bilo enotnega stališča o tem, katera pravila so se morala glede na naravo NVP uporabljati v civilni izvršbi. Nekateri teoretiki so zagovarjali stališče, da je treba uporabljati določbe o izvršbi na nepremičnine, saj je inkorporacija pravic v NVP podredila prenos teh pravic pravilom, ki so bila podobna pravilom stvarnega prava o prenosu lastninske pravice na nepremičnini.7 Drugi so menili, da se zaradi popolne inkorporacije pravic v papirju vrednostni papirji lahko obravnavajo kot stvar (enako kot materializirani vrednostni papirji), prav tako so zagovarjali stališče, da se terjatve in vsi vrednostni papirji uvrščajo med premično premoženje.8 Tretji so menili, da se morajo za izvršbo na NVP uporabljati določbe o izvršbi na delež družbenika v družbi.9
Vrednostne papirje lahko uvrščamo med premoženjske pravice, saj gre za pravice, ki imajo ekonomsko vrednost, ki jo je mogoče izraziti v denarju.10 Najbolj sprejeto stališče, ki ga je potrdila tudi sodna praksa,11 je, da se za NVP smiselno uporabljajo določbe ZIZ o izvršbi na premičnine, saj se pravna narava pravic, ki izhajajo iz NVP, v ničemer ne razlikuje od pravic, ki izhajajo iz materializiranih vrednostnih papirjev, ki se uvrščajo med premično premoženje.12 Zaradi uporabe določb o izvršbi na premičnine se v izvršbi na NVP zaradi 99. člena ZIZ smiselno uporabljajo tudi nekatere določbe o izvršbi na nepremičnine.13 Uporaba določb o izvršbi na premičnine pri NVP je z več vidikov vprašljiva, NVP so namreč po svojih lastnostih bistveno bolj podobni deležu družbenika oziroma nepremičninam kot premičninam. Pravila o izvršbi na premičnine primarno niso namenjena izvršbam z milijonskimi terjatvami, saj je razen izjem takšne terjatve težko poplačati le s prodajo dolžnikovih premičnin. V izvršbi na netržne NVP pa ni neobičajno, da se v njej pojavljajo milijonske terjatve, zaradi česar je uporaba določb o izvršbi na premičnine že s tega vidika neprimerna.
4. Izvršiteljeva vloga v izvršbi na netržne nematerializirane vrednostne papirje
Izvršiteljeva vloga v izvršbi na NVP se je z leti zmanjševala. Izvršitelj na podlagi 93. člena ZIZ in 99. člena Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja (Pravilnik)14 sodeluje v izvršbi na NVP, ki niso vključeni v trgovanje na borzi. Takšni NVP so zelo redko predmet izvršb, kar pomeni, da se izvršitelji z njimi ne srečujejo pogosto.
Izvršitelj mora v izvršbi na netržne NVP najprej opraviti njihovo cenitev (89. in 90. člen ZIZ), saj ti nimajo določene vrednosti, ker ne kotirajo na organiziranem trgu. Nadalje mora izvršitelj prodati netržne NVP na enega od zakonsko določenih načinov. Nato mora izvršitelj razdeliti kupnino med enega ali več upnikov in poskrbeti, da se prenos NVP izvede prek KDD in pooblaščenega udeleženca (smiselna uporaba osmega poglavja ZIZ). V praksi se veliko izvršb na netržne NVP ne vodi na opisan način, temveč se zaradi pomanjkanja nadzora sodišča in zaradi pomanjkljivih izvršilnih pravil izvršbe na netržne NVP vodijo neskladno z zakonom. Zaradi navedenega se v praksi pojavlja veliko pomislekov o tem, ali bi bilo bolje, če bi vodenje izvršbe na netržne NVP v celoti prevzelo sodišče brez sodelovanja izvršitelja, tako kot je to urejeno v izvršbi na nepremičnine.
Prepustitev izvršbe na netržne NVP v pristojnost sodišča je po mojem mnenju primerna, saj bi to prineslo številne pozitivne učinke na izvršilne postopke, na primer manj zastojev, zmanjšanje neuspešnosti izvršb ter odpravo številnih tveganj, povezanih s temi konkretnimi izvršilnimi postopki. Velik problem v naslovni izvršbi je tudi izguba upnikovih zastavnih pravic na dolžnikovih NVP, kar bi se lahko odpravilo, če ...
Nadaljevanje članka za naročnike >> Zarja Klun: Ali je sodelovanje izvršitelja v izvršbi na nematerializirane vrednostne papirje sploh še smiselno
>> Še niste naročnik? Preverite uporabniške pakete!
----------------------------------
Opombe:
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
