V konkretni odškodninski zadevi je npr. sodišče prve stopnje zavrnilo tožbo zaradi zastaranja, ker naj bi ZZUSUDJZ določal le prenehanje teka procesnih, ne pa tudi materialnih rokov, med katere spadajo tudi zastaralni roki. Tožeča stranka je namreč vložila tožbo slaba dva meseca po izteku triletnega zastaralnega roka, ki velja za zastaranje odškodninskih terjatev, medtem ko ZZUSUDJZ določa prenehanje teka rokov za dobra dva meseca, in sicer od 29. marca do 31. maja 2020.
Vrste rokov, ki ne tečejo v času veljavnosti ukrepov po ZZUSUDJZ
Za odgovor na naslovno vprašanje je najprej treba razčistiti, prenehanje teka katerih rokov sploh določa ZZUSUDJZ. Določba 3. člena ZZUSUDJZ se glasi:
"(1) Roki za uveljavljanje pravic strank v sodnih postopkih, določeni z zakonom, ne tečejo.
(2) Roki v sodnih zadevah ne tečejo, razen v sodnih zadevah, ki se obravnavajo kot nujne.
(3) Rok za vložitev ustavne pritožbe ne teče."
Iz besedila 3. člena ZZUSUDJZ izhaja, da zakon določa prenehanje teka materialnih in procesnih rokov. V prvem odstavku določa, da ne tečejo materialni roki, v drugem odstavku pa določa, da ne tečejo procesni roki.
Navedeno je mogoče ugotoviti že z jezikovno razlago. Materialni roki so roki za uveljavljanje pravic strank v sodnih postopkih, ki so določeni z zakonom. Gre za roke, ki določajo, do kdaj mora stranka za uveljavitev svoje pravice začeti sodni postopek, ker bo sicer zahtevek za uveljavitev njene pravice zastaral (materialni zastaralni roki) ali pa bo pravico izgubila (materialni prekluzivni roki) (prvi odstavek 3. člena ZZUSUDJZ). Procesni roki pa so roki v sodnih zadevah. Gre za roke, ki določajo opravljanje procesnih dejanj v postopku, ko postopek že teče (drugi odstavek 3. člena ZZUSUDJZ).
Da ZZUSUDJZ v 3. členu določa prenehanje teka tako materialnih kot tudi procesnih rokov, je mogoče ugotoviti tudi z logično razlago. Če bi ZZUSUDJZ v 3. členu obravnaval bodisi procesne bodisi materialne roke, potem bi to določil zgolj v določbi enega odstavka, ne pa da je prenehanje teka rokov uredil v določbah dveh odstavkov.2
Stališče, da ZZUSUDJZ v 3. členu obravnava tako materialne kot tudi procesne roke, pa izhaja še iz zgodovinske in teleološke razlage. Iz obrazložitve k 3. členu Predloga ZZUSUDJZ3 namreč izhaja, da je zakonodajalec v 3. členu uredil prenehanje teka tako procesnih kot tudi materialnih rokov, pri čemer pa je med materialnimi roki uredil le prenehanje teka prekluzivnih, ne pa tudi zastaralnih rokov.
Na podlagi navedenega je torej mogoče zaključiti, da 3. člen ZZUSUDJZ določa prenehanje teka vseh procesnih rokov in materialnih prekluzivnih rokov.
Razlogi za ureditev prenehanja teka materialnih prekluzivnih rokov po ZZUSUDJZ
ZZUSUDJZ je torej med drugim določil, da od 29. marca 2020 do 31. maja 2020 materialni prekluzivni roki ne tečejo.
Razlog, da je zakonodajalec določil, da prenehajo teči le materialni prekluzivni roki, ne pa tudi materialni zastaralni roki, je, da za materialne zastaralne roke velja institut zadržanja zastaranja, medtem ko se pravila o zadržanju zastaranja za materialne prekluzivne roke glede na določbo 345. člena Obligacijskega zakonika (OZ) 4 ne uporabljajo ...
Nadaljevanje članka za naročnike >> Matej Topolnik: Ali so v času trajanja veljavnosti ukrepov po ZZUSUDJZ tekli zastaralni roki?
>> ali na portalu Pravna praksa, št. 20, 2022
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
