Mobing - tanka meja med še dovoljenim ravnanjem in kršitvijo pravic iz delovnega razmerja

Beseda mobing izhaja iz angleškega glagola to mob, ki v slovenskem prevodu pomeni "planiti na, napasti, lotiti se koga", kot samostalnik pa mob pomeni tudi "sodrga, drhal".2 Mobing je ena izmed oblik trpinčenja na delovnem mestu, o čemer seveda več v nadaljevanju. Naj opozorim, da ni vsako trpinčenje mobing, je pa vsak mobing nedvomno oblika trpinčenja.

Mobing označuje negativno ravnanje na treh ravneh - nadrejeni, podrejeni, sodelavci ?, ki lahko poteka dalj časa in tako močno vpliva na fizično in psihično stanje žrtve.3

Višje delovno in socialno sodišče je v sodbi Pdp 1448/2010 z dne 4. aprila 2011 uporabilo definicijo švedsko-nemškega profesorja Heinza Leymanna, ki je ta pojav prvi raziskoval na sistemski ravni. Sodišče navaja, da je trpinčenje na delovnem mestu vsako ponavljajoče se ali sistematično, graje vredno ali očitno negativno in žaljivo ravnanje ali vedenje, usmerjeno proti posameznim delavcem na delovnem mestu ali v zvezi z delom. Gre za sistematično slabo ravnanje s podrejenim, ki se lahko ponavlja kontinuirano in žrtvam povzroča večje ali manjše socialne, psihične in zdravstvene težave.

Z mobingom po definiciji Heinza Leymanna razumemo s konfliktnostjo obremenjeno komunikacijo med sodelavci ali med predpostavljenimi in podrejenimi, pri čemer je napadena oseba v podrejenem položaju in jo ena ali več oseb sistematično, pogosto in dalj časa neposredno ali posredno napada z namenom in/ali učinkom izključitve iz delovnega razmerja. Cilj in namen takšnega ravnanja je odstraniti posameznika z njegovega področja delovanja.

Gre torej za proces povezanega dogajanja na delovnem mestu, v katerem se proti posamezniku izvajajo različna destruktivna dejanja, ki se ponavljajo dalj časa in jih prizadeti občuti kot oviranje in oškodovanje njegove osebnosti. Če potekajo neovirano, pri prizadetem načelno vodijo v stanje, ko sta njegova psihična občutljivost in zdravje vedno bolj prizadeta, povečujeta se njegova osamitev in izključenost na delovnem mestu, nasprotno pa njegove možnosti za zadovoljivo rešitev kopnijo in se praviloma končajo z izgubo njegovega dotedanjega delovnega področja.

Za mobing gre, če posameznik ali več udeležencev izvaja proti tretjemu dejanja destruktivnega značaja. Med takšna dejanja spadajo tudi namerne opustitve, kot so:

- onemogočanje delovnih rezultatov,

- prikrivanje oz. "nedajanje" ustreznih informacij,

- izključevanje iz vsakdanje komunikacije,

- ignoriranje vprašanj, želje po razgovoru, prošenj za pomoč in ponudb sodelovanja,

pa tudi:

- odrejanje nesmiselnih opravil,

- sistematično odrejanje premalo zahtevnih del,

- onemogočanje skupnega dela,

- prostorska izolacija,

- zatiranje izražanja mnenja itd.

S tovrstnimi ravnanji se očitno poslabšuje psihični, zdravstveni in nenazadnje tudi poklicni položaj v defenzivo potisnjenega posameznika.

Uvedba v slovensko zakonodajo

Slovenija je trpinčenje na delovnem mestu, za kar bom v nadaljevanju uporabljala izraz mobing, v svojo zakonodajo uvedla razmeroma pozno v primerjavi z drugimi predpisi, šele okoli leta 2007 z novelo Zakona o delovnih razmerjih (tj. novelo ZDR-A).4 Pred tem je bilo možno izpeljati varstvo pred mobingom iz pravice do osebnega dostojanstva in varnosti iz 34. člena Ustave RS ter pravice do nedotakljivosti delavčeve duševne celovitosti in njegovih osebnih pravic iz 35. člena Ustave RS.

Če pogledamo zakonske določbe 7., 8. in 47. člen. ZDR-1 v 7. členu določa prepoved spolnega in drugega nadlegovanja ter trpinčenja na delovnem mestu. Spolno nadlegovanje je v prvem odstavku tega člena definirano kot kakršnakoli oblika neželenega verbalnega, neverbalnega ali fizičnega ravnanja ali vedenja spolne narave z učinkom ali namenom prizadeti dostojanstvo osebe, zlasti kadar gre za ustvarjanje zastraševalnega, sovražnega, ponižujočega, sramotilnega ali žaljivega okolja ...

Nadaljevanje članka za naročnike >> dr. Nana Weber: Mobing - tanka meja med še dovoljenim ravnanjem in kršitvijo pravic iz delovnega razmerja
>> ali na portalu Pravna praksa, št. 5, 2022