c S

S PKP6 lažje do kredita s poroštvom države ter odloga ali oprostitve plačil obveznosti

07.12.2020 Čeprav je ključna novost, ki jo je prinesel #PKP6 ali Zakon o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije COVID-19 (ZIUOPDVE) delno pokrivanje fiksnih stroškov (glej članek Uveljavljanje pomoči v obliki delnega povračila nekritih fiksnih stroškov), pa velja izpostaviti tudi druge spremembe in novosti, ki bodo gospodarstvenikom v pomoč pri zagotavljanju likvidnosti.

Na osnovi določb 2. člena ZIUOPDVE se sprošča ukrep zagotavljanja dodatne likvidnosti gospodarstvu po 5. členu Zakona o interventnem ukrepu zagotovitve dodatne likvidnosti gospodarstvu za omilitev posledic epidemije COVID-19 (ZDLGPE), kjer odslej vlagateljem pri vlogi za kredit s poroštvom države ne bo potrebno priložiti potrdilo o vključitvi v obvezni pobot, prav tako pa se spreminjajo tudi merila za dokazovanje težav z likvidnostjo. Tako se še vedno šteje, da Republika Slovenija prevzema poroštveno obveznost po tem zakonu v primeru kreditnih pogodb sklenjenih po 12. marcu 2020, z ročnostjo do petih let, katerih namen je izključno financiranju osnovne dejavnosti kreditojemalca, in sicer financiranju novih ali dokončanju že začetih naložb, financiranju obratnega kapitala ali financiranju poplačila obveznosti, če:

  • najvišji dovoljeni skupni znesek glavnice kredita posameznega kreditojemalca ne presega 25 % prihodkov od prodaje v letu 2019 (prej »10 %«) ali dvojni znesek stroškov dela za leto 2019;
  • kreditojemalec na dan 31. decembra 2019 ni štel za podjetje v težavah po pogojih, kot so opredeljeni v 18. točki 2. člena Uredbe 651/2014/EU;
  • se kreditojemalec po 31. decembru 2019 kreditojemalec z likvidnostnimi težavami sooča zaradi poslovnih razlogov, povezanih s posledicami COVID-19 na območju Republike Slovenije;
  • se kreditojemalec na dan 12. marca 2020 ne šteje za neplačnika s strani bank in nima pomembnih zamud pri poravnavanju obveznosti do banke, kot so opredeljene v smernicah Evropskega bančnega organa;
  • ne gre za kreditojemalca, ki ne posluje in ni registriran v državi iz Seznama Evropske unije z jurisdikcijami, ki niso pripravljene sodelovati v davčne namene, in nima lastnika iz takšne države;
  • ima kreditojemalec na zadnji dan v mesecu pred vložitvijo vloge (prej »na dan vložitve vloge«) poravnane zapadle obveznosti iz naslova obveznih prispevkov, davkov in drugih dajatev, ali da je na dan vložitve vloge za kredit v situaciji, ko mu je v skladu z določbami zakona odloženo plačilo obveznosti iz naslova obveznih prispevkov, davkov in drugih dajatev oziroma omogočeno obročno odplačilo le-teh.

Na osnovi sprememb 44. člena ZIUOPDVEse spreminja tudi 77. člen Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP), ki določa odlog plačila obveznosti dolžnikom iz kreditne ali druge pogodbe sklenjene na podlagi Zakona o pomoči za reševanje in prestrukturiranje gospodarskih družb in zadrug v težavahza obdobje 12 mesecev, če dolžnik naslovi na Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo vlogo za odlog plačila najpozneje v 12 mesecih (prej v treh mesecih) po preklicu epidemije. Dolžniki kreditnih pogodb pri javnem skladu v skladu z 81. členom ZIUZEOP pa bodo lahko zaprosili za odlog plačila s predložitvijo vloge javnemu skladu do 30. 6. 2021.

Prav tako lahko banka v skladu s 56. člena ZIUOPDVEodobri kreditojemalcu odlog plačila obveznosti, če posamezne obveznosti iz kreditne pogodbe, za katero kreditojemalec zahteva odlog plačila, do druge razglasitve epidemije COVID-19 na območju Republike Slovenije, ki je začela veljati 19. oktobra 2020, še niso zapadle v plačilo. Kreditojemalec, ki je mikro, mala ali srednje velika družba ali fizična oseba, ki opravlja dejavnost, naslovi na banko vlogo za odlog plačila obveznosti iz kreditne pogodbe najpozneje do 31. decembra 2020. Vlogi za odlog plačila obveznosti iz kreditne pogodbe kreditojemalec priloži tudi izjavo, da ima na dan vložitve vloge za odlog poravnane zapadle obveznosti iz naslova obveznih prispevkov, davkov in drugih dajatev, ali da je na dan vložitve vloge za odlog v situaciji, ko ji je v skladu z določbami zakona odloženo plačilo obveznosti iz naslova obveznih prispevkov, davkov in drugih dajatev oziroma omogočeno obročno odplačilo le-teh. Banka odobri kreditojemalcu odlog plačila obveznosti iz kreditne pogodbe za obdobje do 31. januarja 2021 v skladu z določbami 2. in 3. člena Zakona o interventnih ukrepih odloga plačila obveznosti kreditojemalcev (ZIUOPOK), kar velja tudi za kreditne pogodbe, ki so na novo sklenjene v obdobju veljavnosti tega zakona t.j. ZIUOPDVE – torej od 28. 11. 2020 dalje.

Po novem se v skladu s 94. in 95. členom ZIUOPDVE in ne glede na določbo 62. člena Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnostinajemnikom poslovnih stavb ali poslovnih prostorov ter uporabnikom športnih objektov in površin za šport v naravi v lasti Republike Slovenije ali v lasti samoupravnih lokalnih skupnosti ne zaračunava najemnina ali del najemnine za obdobje trajanja razglašene epidemije COVID-19 na območju Republike Slovenije t.j. od vključno 19. oktobra 2020 dalje, ko jim je zaradi ukrepov države in zaradi širjenja bolezni opravljanje gospodarske dejavnosti ali športne aktivnosti onemogočeno ali pa je bistveno otežkočeno. Bistveni pogoj je, da najemnik dne 31. decembra 2019 ni bil podjetje v težavah, kot je opredeljeno v 18. točki 2. člena Uredbe 651/2014/EU ter da izpolnjuje tudi druge posebne pogoje. Postopek in način odločanja za izvajanje enake obravnave upravičencev za oprostitev ali delno oprostitev plačila najemnine bo določen s posebnim pravilnikom.

Na področju pobiranja davkov je novost oprostitev plačila DDV za dobave zaščitne in medicinske opreme. V skladu s 66. členom ZIUOPDVE členom in ne glede na 41. člen Zakona o davku na dodano vrednost (ZDDV-1) so, od 1. novembra 2020 do 30. aprila 2021, dobave zaščitne in medicinske opreme, vključno s pridobitvami tega blaga znotraj Evropske unije ob uvozu v zvezi s Sklepom Komisije (EU) 2020/491 z dne 3. aprila 2020 o oprostitvi uvoznih dajatev in oprostitvi plačila DDV za uvoz za blago, potrebno za spopadanje s posledicami izbruha COVID-19 v letu 2020, oproščene plačila DDV, s pravico do odbitka DDV, če gre za blago

  1. ki je dobavljeno državnemu organu ali organizaciji, organu lokalne skupnosti, drugi osebi javnega prava ali drugi organizaciji, ki se po predpisih šteje za dobrodelno organizacijo ali za račun teh organov in organizacij, in
  2.  namenjeno za brezplačno razdeljevanje in uporabo osebam, ki jih je prizadela epidemija, so temu izbruhu izpostavljene ali se z njim spopadajo in
  3. ostane v lasti teh organov in organizacij.

Blaga, za katerega velja oprostitev DDV, ni dovoljeno odtujiti, dati v uporabo drugemu ali ga kako drugače uporabiti za druge namene, razen za namene spopadanja z epidemijo oziroma opravljanja zdravstvene dejavnosti, dokler DDV ni plačan. Organi in organizacije, ki blaga z oprostitvijo plačila DDV po tem členu ne uporabljajo za namene, za katere velja oprostitev plačila DDV, so dolžni obračunati in plačati DDV po stopnji, ki za to blago velja po ZDDV-1 na dan, ko se blago tako uporabi in tudi nastane obveznost obračuna DDV po ZDDV-1. Če blago ostane v lasti organizacij, ki ne izpolnjujejo več pogojev, zaradi katerih so bile upravičene do oprostitve plačila DDV in se blago brezplačno prenese na organizacijo, ki je sama upravičena do ugodnosti oprostitve plačila DDV po tem členu, je oprostitev plačila DDV odobrena še naprej, pod pogojem, da organizacija, na katero je bilo blago preneseno, uporablja blago za namene tega člena.

Davčni zavezanec, ki uveljavlja to oprostitev plačila DDV, se mora na računu sklicevati na ta člen in razpolagati z izjavo kupca, da je blago namenjeno brezplačnem razdeljevanju in uporabi zaradi epidemije. Prav tako pa mora davčnemu organu predložiti poročilo za koledarski mesec o opravljenih dobavah blaga v elektronski obliki prek sistema eDavki najkasneje do zadnjega delovnega dne za pretekli koledarski mesec.

Davčni zavezanec, ki je pred uveljavitvijo tega zakona od dobav blaga ali pridobitev blaga znotraj Evropske unije, obračunal DDV za blago, ki je oproščeno plačila DDV v skladu s prvim odstavkom 66. člena ZIUOPDVE, lahko znižanje obračunanega DDV po izdanem računu iz preteklih davčnih obdobij za dobave blaga, opravljene od 1. novembra 2020 dalje, vključi v obračun DDV za davčno obdobje, v katerem je popravil tak račun. Davčni zavezanec, ki uveljavlja oprostitev plačila DDV, mora voditi evidence o transakcijah v okviru te ureditve tako, da je davčnemu organu omogočen nadzor nad obračunavanjem in plačevanjem DDV.

Pomembna novosti je tudi možnost uveljavljanja odloga plačila davkov ali prispevkov za čas do dveh let oziroma dovoli plačilo davka v največ 24 mesečnih obrokih v obdobju 24 mesecev zaradi izgube sposobnosti pridobivanja prihodkov zaradi epidemije, kot to določa 67. člena ZIUOPDVE. Davčni organ odloči o odlogu oziroma plačilu davkov ali prispevkov po tem členu v roku osmih dni od dneva prejema vloge in zavaruje izpolnitev in plačilo davčne obveznosti.

Če je davčni organ zavezancu za davek dovolil obročno plačilo davka ali prispevkov in če zavezanec za davek zamudi s plačilom posameznega obroka davka ali prispevkov, z dnem zapadlosti neplačanega obroka zapadejo v plačilo vsi naslednji neplačani obroki. Davčni organ v odločbi, s katero dovoli obročno plačilo davka ali prispevkov, zavezanca za davek opozori na posledice zamude.

Za čas, ko je zavezancu za davek odloženo plačilo davka ali prispevkov oziroma dovoljeno obročno plačilo davka ali prispevkov, se za odloženi znesek davka ali prispevkov oziroma neplačane davke ali prispevke (vključno z zamudnimi obrestmi), ne zaračunajo obresti. Prav tako se za čas, ko je zavezancu za davek – fizični osebi odloženo plačilo davka ali prispevkov oziroma dovoljeno obročno plačilo davka ali prispevkov v skladu s 101.in103. členom Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2), za odloženi znesek davka ali prispevkov oziroma neplačane davke ali prispevke (vključno z zamudnimi obrestmi), ne zaračunajo obresti. Navedeni ukrepi veljajo do 31. decembra 2020. Vlada pa lahko te ukrepe podaljša še za obdobje šest mesecev.


Oglejte si še druge članke s področja Gospodarsko pravne zadeve


PRIJAVITE  SE
Prijavite se z vašim uporabniškim imenom in geslom.

Ste pozabili geslo?
Preizkusi brezplačno!





Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.

LEXI Pogovor z LEXI