c S
Ministrstvo bo preverilo ustreznost opredelitve posilstva v zakonodaji 17.07.2019 Pri pripravi morebitnih sprememb Kazenskega zakonika (KZ-1) bo ministrstvo za pravosodje preverilo tudi ustreznost ureditve kaznivega dejanja posilstva. Predlogi rešitev naj bi bili oblikovani še letos. A sprememb zakonika se ne gre lotevati na hitro in brez premisleka, saj lahko to v pravni sistem vnese negotovost, so navedli na ministrstvu.

Področje kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost je še toliko bolj občutljivo, zato je pred spremembami nujna temeljita analiza področja, so opozorili. V tem okviru zato načrtujejo analizo kazenskih zadev, pravnomočno zaključenih v kazenskem postopku, predvsem tistih v zvezi s kaznivimi dejanji posilstva, spolnega nasilja in spolne zlorabe slabotne osebe.

Med predlogi naj bi bila vsaj rešitev, po kateri "da pomeni da" in "ne pomeni ne"

V analizi bodo na podlagi spoznanj iz konkretnih zadev ocenili širšo ustreznost ureditve v zakoniku in prakso slovenskih pravosodnih organov, zatem pa bodo skozi primerjalno znane modele predlagane ustreznejše rešitve. Med njimi naj bi bila po navedbah ministrstva vsaj rešitev, po kateri "da pomeni da" in "ne pomeni ne".

Ministrstvo je že pozvalo ustrezne sogovornike k podaji predlogov za spremembe in k imenovanju članov medresorske delovne skupine. Ta bo ustanovljena, ko bodo prejeli odgovore vseh, ki so jih naslovili.

Nadaljnja časovnica v zvezi z bodočim predlogom sprememb je deloma odvisna od obsega in vsebine predlaganih sprememb. Predvidevajo pa, da bodo ustrezne rešitve oblikovane še v letošnjem letu, medtem ko naj bi jih DZ sprejel prihodnje leto.

NSi proti zastaranju pregona kaznivih dejanj, povezanih s spolnimi zlorabami

Poslanska skupina NSi pa je minuli teden v zakonodajni postopek vložila predlog za spremembo zakonika, s katero bi preprečili zastaranje pregona kaznivih dejanj, povezanih s spolnimi zlorabami. Opozarjajo, da se številne žrtve bojijo govoriti o zločinu in to storijo šele veliko kasneje v življenju, ko zberejo pogum in storilca prijavijo. A v tem dolgem obdobju lahko po njihovem opozorilu potečejo zastaralni roki, storilec se izogne kazni in za vedno ostane na prostosti. Poslanska skupina bo predlog predstavila na današnji novinarski konferenci.

Kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost hud napad na telesno in duševno integriteto

Predsednica Društva za nenasilno komunikacijo Katja Zabukovec Kerin je spomnila, da je društvo skupaj s še osmimi organizacijami marca na ministrico za pravosodje Andrejo Katič naslovilo dopis, v katerem so opozorili, da kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost predstavljajo hud napad na telesno in duševno integriteto, svobodo in spolno avtonomijo preživelih takih napadov. Sama po sebi so kršitev človekovih pravic in krnijo uživanje vrste drugih človekovih pravic, med drugim pravice do fizičnega in duševnega zdravja, osebne varnosti in enakosti ne glede na spol ali spolno identiteto, so izpostavili.

Sprememba kazenskega zakonika je po njihovi oceni nujno potreben korak za spreminjanje stališč ter odpravljanju spolnih stereotipov in preživetega razumevanja posilstva in drugih oblik spolnega nasilja.

Po veljavni ureditvi po njihovem opozorilu ostajajo nekaznovana tista dejanja, za katera žrtev ni izrazila svojega soglasja, čeprav se z njimi ni strinjala, storilec pa pri tem ni uporabil sile ali grožnje z neposrednim napadom na življenje ali telo. Glede na raziskave namreč visok odstotek žrtev spolnega nasilja in posilstva otrpne, v tem stanju pa niso sposobne izraziti ničesar in se tudi niso sposobne upirati.

Model "ne pomeni ne" po mnenju nekaterih temelji na zmotni predpostavki

Slovenija naj pri opredelitvi kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost upošteva odsotnost soglasja, sledi pa naj modelu "da pomeni da". Model "ne pomeni ne" temelji na zmotni predpostavki, da je oseba ves čas na voljo za spolni odnos in da ga mora, če ga ne želi, izrecno zavrniti, so zapisali v dopisu. Katičevo so pozvali, da se ustreznih zakonodajnih sprememb loti čim prej.

Dvom o ustreznosti glede ureditve kaznivega dejanja posilstva je postal vse večji, potem ko je v začetku leta v medijih odmevala sodba Višjega sodišča v Kopru. To je moškega, ki je imel spolni odnos z družinsko prijateljico proti njeni volji, ko je pijana zaspala, spoznalo za krivega kaznivega dejanja prisiljenja, ki pa ne sodi med kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost. Določilo mu je deset mesecev zapora.

Ljubljana, 17. julija (STA)