Kazenski zakonik predvideva zastaranje v 10 do 30 letih, odvisno od predvidene zaporne kazni. "To se je pokazalo kot pomanjkljivost, saj spolne zlorabe izrazito zaznamujejo žrtve," je pojasnil Tonin na današnji novinarski konferenci. Zastaranje omogoča, tako Tonin, da storilci ob tem, ko žrtve dolgo ne spregovorijo o spolnih zlorabah, uidejo roki pravice.
"Z vložitvijo tega zakona želimo v NSi zelo jasno sporočiti, da vsekakor ne bomo tolerirali ne prikrivanja in ne ustrahovanja," je povedal. Ukrep po njegovih besedah ni usmerjen le k pregonu storilcev, ampak tudi k zaščiti žrtev.
Gre sicer za neretroaktivno spremembo zakona, ki kot taka ne bo imela vpliva na žrtve spolnih zlorab, ki so se že zgodile. Daje pa jasen signal morebitnim bodočim storilcem, da spolnih zlorab ne toleriramo, je dejal Tonin.
V NSi pričakujejo podporo zakonu. "Gre za tako stvar, ki ji v zadnjem času kot družba posvečamo veliko pozornosti in zdi se mi izjemno pomembno, da s sprejemom popravka tega zakonika damo zelo jasno sporočilo celotni družbi, da kot družba ne bomo tolerirali nobenih spolnih zlorab. Zdi se mi pomembno preventivno sporočilo za vse tiste, ki morda o teh stvareh razmišljajo, da jih bo roka pravice enkrat vendarle ujela," je dejal Tonin.
V kazenskem zakoniku so že predvidena nekatera kazniva dejanja, ki ne zastarajo. Med njimi so na primer genocid, vojno hudodelstvo in hudodelstva zoper človečnost. V NSi predlagajo, da se spolne zlorabe uvrsti na ta seznam.
Evropska statistika sicer kaže, da je vsaka deseta ženska žrtev spolne zlorabe, slovenski podatki pa kažejo, da je petina žensk žrtev spolnega in fizičnega nasilja.
Na področju preprečevanja spolnih zlorab Tonin vidi še precej manevrskega prostora. "Pomembno je, da zelo jasno povemo, da je nekaj nedovoljeno oziroma nesprejemljivo," je povedal. "Pomembno se mi zdi, da kot družba o teh zadevah govorimo, da država spodbuja preventivne programe, ki na te stvari intenzivno opozarjajo. Tretji element je primeren pravni okvir, da smo zelo strogi in nepopustljivi," je še dodal.
