>> Najvplivnejši pravniki o reformi demokratične in pravne države
Končal se je že osemnajsti izbor 10 najvplivnejših slovenskih pravnikov. Torkove okrogle mize, s katero se izbor tradicionalno sklene, so se udeležili: dr. Andraž Teršek, Vlasta Nussdorfer, ddr. Klemen Jaklič, dr. Dominika Švarc Pipan, dr. Jurij Toplak in dr. Miha Šepec.



Razpravo z naslovom Reforma slovenske demokratične in pravne države? je povezoval dr. Matej Avbelj, ki je v središče razprave postavil sistemsko krizo demokratične in pravne države v Sloveniji. Najvplivnejše slovenske pravnike je vprašal, kakšno je njihovo mnenje o stanju v Sloveniji. Tiste, ki se s predstavljeno kritiko strinjajo, je povabil k predstavitvi svojih predlogov za izboljšanje stanja, drugi pa so lahko predstavili razloge, zaradi katerih jih stanje demokracije in vladavine prava v Sloveniji navdaja z optimizmom. Najvplivnejši pravniki so se strinjali, da bi potrebovali več pluralnosti in prevzemanja odgovornosti. K slednji so pozvali predvsem v zvezi z izjavo Vrhovnega sodišča v zadevi Pro Plus.

 

 

>> Več o letošnji okrogli mizi

 

>> Katja Šugman Stubbs nova ustavna sodnica
Državni zbor je v torek na tajnem glasovanju Katjo Šugman Stubbs s 50 glasovi za in 31 glasovi proti izvolil za ustavno sodnico. Šugman Stubbsova je redna profesorica za kazensko pravo na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer je tudi diplomirala in doktorirala. Od leta 2016 je tudi predstojnica katedre za kazensko pravo na omenjeni fakulteti. Pravnica in psihologinja se lahko pohvali z obsežno bibliografijo, njena dela so bila objavljena tudi pri mednarodnih založbah. Sodelovala je pri razpisih Evropske komisije, ki se nanašajo na človekove pravice v kazenskem pravu, bila je tudi izvoljena predstavnica Slovenije v evropskem odboru za preprečevanje mučenja v Svetu Evrope. Predavala in raziskovala je na več tujih univerzah, bila članica Državnotožilskega sveta, še vedno pa aktivno sodeluje v evropski zvezi za kazensko pravo. V SDS so pred glasovanjem napovedali, da kandidatke ne bodo podprli. Po besedah Anje Bah Žibert je namreč kot ena izmed redkih pravnih strokovnjakov javno zagovarjala prvostopenjsko sodbo v zadevi Patria, ki pa se je pozneje "izkazala za eklatanten primer kršenja človekovih pravic in ustave".

>> Strokovni kolegij vrhovnih tožilcev ni zaostril pregona sovražnega govora
Razširjen strokovni kolegij vrhovnih tožilcev je v ponedeljek razpravljal o predlogu za zaostritev pregona sovražnega govora in ni zaostril pravnega stališča do obravnavanja sumov pregonov takšnih dejanj. Tožilci sicer pri svojem delu ugotavljajo, ali sovražni govor kot tak lahko ogrozi javni red in mir, zato pogrešajo sankcioniranje takšnega ravnanja tudi kot prekršek in ne le kot kaznivo dejanje. Vrhovno državno tožilstvo je leta 2013 sprejelo pravno stališče o kaznivih znakih za 297. člen Kazenskega zakonika (KZ-1), ki je standard za pregon sovražnega govora postavil izrazito visoko.

>> Spremembe pri davku od dohodka pravnih oseb
DZ je v torek sprejel novelo zakona o davku od dohodka pravnih oseb, ki bo v slovenski pravni red prenesla določila evropske direktive, namenjene preprečevanju izogibanja davkom. Novela prenaša dva instituta iz evropske direktive o določitvi pravil proti praksam izogibanja davkom, in sicer pravilo o preprečevanju zlorab in pravilo glede nadzorovanih tujih družb.

>> Ureditev sprejemanja občinskih načrtov ravnanja s premoženjem
DZ je potrdil novelo zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti, ki naj bi odpravil pravno praznino pri sprejemanju občinskih načrtov ravnanja s premoženjem. Pred tem je zavrnil predlog dopolnila državnega sveta, ki bi po mnenju slednjega občinam zagotovil večjo fleksibilnost.

>> Višji sodniki kazen za nekdanjo žalsko odvetnico spremenili v pogojno
Celjsko višje sodišče je delno ugodilo pritožbi obrambe nekdanje žalske odvetnice Brede Kovač, ki jo je okrožno sodišče zaradi izneverjenja strankam in ponarejanja listin obsodilo na dve leti in 10 mesecev zapora. Nekdanji odvetnici so zaporno kazen spremenili v pogojno kazen enega leta in pol s preizkusno dobo štirih let.

>> Krkovič zavrača ponujeno odškodnino države
Na ljubljanskem okrožnem sodišču je v torek potekala obravnava v odškodninski tožbi upokojenega brigadirja Antona Krkoviča zoper državo zaradi časa, ki ga je prebil v zaporu po kasneje razveljavljeni obsodbi v zadevi Patria. Ponudba državnega odvetništva za odškodnino v višini 35.000 evrov se mu zdi sramotno nizka.

>> Pritožba proti Googlu
Zveze potrošnikov iz sedmih evropskih držav, tudi Slovenije, nameravajo pri državnih informacijskih pooblaščencih vložiti pritožbe proti tehnološkemu gigantu Google zaradi kršitev Splošne uredbe EU o varstvu podatkov (GDPR). Glede na ugotovitve raziskave norveške zveze potrošnikov je sporen način, kako Google sledi lokaciji uporabnikov.

>> Nezadosten nadzor nad prometom z medicinskimi pripomočki
Skupno 250 novinarjev iz 36 držav, tudi iz Slovenije, je v mednarodnem raziskovalnem projektu, imenovanem Operacija Vsadki (Implant Files), ugotovilo, da je nadzor nad prometom z medicinskimi pripomočki v Sloveniji in Evropi nezadosten in luknjičav. Sodelujoči so prvo zgodbo o tem objavili v nedeljo, med drugim tudi na ostro.si.

>> Parafiran tudi sporazum s sindikatom delavcev v pravosodju
Predsednik Sindikata delavcev v pravosodju Tomaž Virnik je povedal, da se je njihov sindikat z vlado pogajal kot samostojna pogajalska skupina v okviru pogajanj vlade s Svizom. Sporazum so se po njegovih besedah v sredo odločiti podpisati, ker jim podobno kot drugim sindikatom prinaša višje plače, niso pa zadovoljni z njim v delu, ki se nanaša na posebnosti zaposlenih v pravosodju. "Razen tega, da obstajajo stvari, ki jih bo treba v prihodnje urediti, namreč na tem področju nismo uspeli veliko dobiti, zato je med člani tudi kar nekaj nezadovoljstva," je dejal.

 

 

>> Celoten pregled aktualnih novic

 

>> Sodišče EU: Slovenija kršila pravo EU
Sodišče EU je v postopku, ki ga je proti Sloveniji sprožila Evropska komisija, ugotovilo (zadeva C-506/17), da država do roka ni zaprla in sanirala potencialno nevarnih nenadzorovanih odlagališč. Gre za ugotovitveno sodbo brez kazenskih sankcij. Da bi se Slovenija tem izognila in preprečila zdravstvena in okoljska tveganja, mora zadevo čim prej urediti.

>> Evropski Zeleni zaradi prevoza živali tožijo Evropski parlament
Zeleni evropski poslanci so se odločili tožiti Evropski parlament pred Sodiščem EU, ker je vodstvo parlamenta po njihovem mnenju preprečilo ustanovitev preiskovalnega odbora o razmerah prevoza živali v EU. Na Sodišču EU so potrdili, da so tožbo evropskih poslancev iz vrst Zelenih prejeli v ponedeljek.

>> Vrh EU potrdil dogovor o brexitu
Voditelji 27 članic EU so v nedeljo v Bruslju potrdili ločitveni sporazum z Združenim kraljestvom ob poudarku, da to ni dan za veselje in slavje. Zdaj čaka dogovor o brexitu najtežja preizkušnja - potrjevanje v britanskem parlamentu. Ta je iz Bruslja dobil sporočilo, da je doseženi dogovor edini možni.

>> Poenostavitev zakonodaje in zmanjšanje regulativnih ovir
Evropska komisija je objavila pregled ukrepov EU za poenostavitev zakonodaje in zmanjšanje regulativnih ovir v letošnjem letu v skladu z njeno zavezo iz medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje in v sklopu agende za boljšo pripravo zakonodaje. Raziskava je pokazala, da je Komisija v sklopu programa ustreznosti in uspešnosti predpisov (REFIT) izpeljala več kot 150 pobud za poenostavitev zakonodaje in zmanjšanje ovir. Nedavni primer je predlog spremembe veljavnih pravil o DDV-ju, ki naj bi zmanjšal stroške za mala podjetja za 18 % glede na zdajšnje stanje. Komisija je nove ukrepe napovedala tudi v prihodnjem večletnem finančnem okvir za obdobje po letu 2020.

>> Strožja pravila o novih psihoaktivnih snoveh
23. novembra so se začela uporabljati strožja pravila o novih psihoaktivnih snoveh, ki bodo EU omogočala hitrejše odzivanje v primeru njihovega pojava. Nova pravila uvajajo krajše roke za prepoved snovi od trenutka, ko je nevarna snov identificirana. Evropski center za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami (EMCDDA) bo ohranil osrednjo vlogo za zgodnje opozarjanje in spremljanje novih psihoaktivnih snovi. Prav tako bo začenjal znanstvene preiskave novih snovi, ki vzbujajo zaskrbljenost na ravni EU.

>> Okvir za pregled tujih naložb
Evropski parlament, Svet EU in Evropska komisija so dosegli politični dogovor o okviru EU za spremljanje neposrednih tujih naložb. Dogovorjena pravila bodo EU in njenim državam omogočila zaščito temeljnih interesov ter ohranjanje naložbene ureditve, ki je med najbolj odprtimi na svetu. Novi evropski okvir za spremljanje neposrednih tujih naložb vzpostavlja mehanizem sodelovanja med državami EU in Komisijo, ki bo omogočil izmenjavo informacij in pomislekov, izdajo mnenj s strani Komisije v primeru nadnacionalnih zadev ali projektov ter izmenjavo izkušenj, najboljših praks in informacij glede naložbenih trendov.

>> Referenduma o brexitu v EU ne bo
Evropska komisija se je odločila, da ne bo registrirala evropske državljanske pobude o referendumu, na katerem bi evropski državljani odločali o izstopu ali nadaljnjem članstvu Združenega kraljestva v EU. Pogoji za registracijo po njenem mnenju niso izpolnjeni, saj EU ni pristojna za to vprašanje. Komisija obžaluje odločitev Združenega kraljestva o izstopu iz EU, vendar spoštuje izid njenega referenduma.

>> Zaskrbljenost državljanov pred evropskimi volitvami
Evropska komisija je objavila raziskavo Eurobarometra o pričakovanjih evropskih državljanov glede evropskih volitev maja 2019 in razlogih, ki bi jih spodbudili h glasovanju. Raziskava kaže tudi zaskrbljenost državljanov zaradi vmešavanja pred volitvami.

 

 

>> Veljavna zakonodaja EU in sodna praksa Sodišča EU

 

Javno govorjenje in pisanje poklicnih poročevalcev in komentatorjev političnih vprašanj, med katera uvrščajo tudi ustavno sodišče, je morda prispevalo k ustvarjenju mita o izraziti polarizaciji tega sodišča - levo-desno. Mit? Ta lahko nastane s pretiravanji, ponavljajočimi poudarki tistega, kar ni najpomembnejše, in zmanjševanjem pomena tistega, kar je odločilno. Temelji lahko na nepoznavanju sodobnega evropskega ustavništva in na ovirajočem pomanjkanju vednosti glede institucionalnega in normativnega okvirja za delovanje ustavnega sodišča.

 

 

>> Vabljeni h komentiranju vsebine pod besedilom kolumne.

 

dr. Anže Burger:
Povest o dveh državah ali zakaj potrebujemo fiskalna pravila

Jani Toplak:
Pravno varstvo oseb, ki živijo z virusom HIV, v zdravstvenih ustanovah

mag. Irena Hacin Kölner:
Vodnik skozi razvezo zakonske zveze

mag. Jasmina A. Tabaković:
Kazenskopravni vidik nadomestnega materinstva

 

 

>> Vsi strokovni članki iz pravnih publikacij

 

>> Mednarodno razvojno sodelovanje
Vlada je izdala Uredbo o izvajanju mednarodnega razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči Republike Slovenije, ki podrobneje določa oblike in načine izvajanja mednarodnega razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči, pravice in obveznosti javnih uslužbencev, ki izhajajo iz njihovega sodelovanja pri izvajanju projektov mednarodnega razvojnega sodelovanja, javni poziv, postopke ter pogoje in merila za financiranje ali sofinanciranje programov ali projektov izvajanja dvostranskega razvojnega sodelovanja. Uredba začne veljati 8. decembra, 7. člen, ki ureja postopek izbire predlogov projektov za programe dela ustanov ali zavodov, pa se začne uporabljati 8. junija 2019.

 

 

>> Drugi novi predpisi: UL št. 74 in 75

 

Začetek veljavnosti ali uporabe		Povezava na bodočo verzijo zakona:
1. januar 2019		Zakon o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva (ZZPPZ)
1. januar 2019		Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS)
1. januar 2019		Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (ZUOPP-1)
1. januar 2019		Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP-1)
1. januar 2019		Zakon o osebni asistenci (ZOA)
1. januar 2019		Zakon o celostni zgodnji obravnavi predšolskih otrok s posebnimi potrebami (ZOPOPP)
1. januar 2019		Zakon o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (ZSICT)
1. januar 2019		Zakon o socialnem vključevanju invalidov (ZSVI)
1. januar 2019		Zakon o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb (ZDVDTP)
1. januar 2019		Zakon o socialnem varstvu (ZSV)
1. januar 2019		Zakon o obveznih zavarovanjih v prometu (ZOZP)
15. april 2019		Zakon o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo (ZZNPOB)
15. april 2019		Družinski zakonik (DZ)
15. april 2019		Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR)
14. september 2019		Zakon o plačilnih storitvah, storitvah izdajanja elektronskega denarja in plačilnih sistemih (ZPlaSSIED)

 

 

>> Za dnevno obveščanje o novostih s področij, ki vas posebej zanimajo, se naročite na storitev IUS Alert ali Zakonodajna sled.

 

>> Ali besedilo ZDR-1, ki ga uporabljate, vsebuje vse spremembe?
Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1), ki je relativno nov predpis, je doživel že pet vplivov, ki so upoštevani le v IUS-INFO prečiščenem besedilu ZDR-1.

V časovni lestvici je na voljo vseh šest verzij čistopisov tega zakonskega besedila, kot se je spreminjalo od prve objave, prav tako pa tudi predhodnik tega zakona. Kako se je spreminjalo besedilo vsakega posameznega člena, lahko spremljate v primerjalniku členov - npr. 54. člen ZDR-1, ki določa pogodbo o zaposlitvi za določen čas.

ZDR-1 je ob vsakem posameznem členu povezan s komentarjem zakona ter z več kot 500 strokovnimi članki, več kot 2.400 judikati slovenskih sodišč (ustavno, vrhovno, višja, upravno) in 149 judikati Sodišča EU.

Ob vsakem členu je tudi možnost dodajanja opomb, in sicer lahko vsebino člena javno komentirate ali pa dodate le zaznamek za svojo uporabo.

Zagotovite si dostop do vseh omenjenih vsebin portala IUS-INFO!

>> Priporočite Tednik IUS-INFO
Na povezavi lahko tudi svojim prijateljem in sodelavcem omogočite brezplačno prejemanje Tednika IUS-INFO, ki vsak četrtek prinaša vse pomembne informacije o novih in spremenjenih predpisih, sodni praksi, aktualnem pravnem in političnem dogajanju v Sloveniji in EU ter novih vsebinah na portalu IUS-INFO.