IUS-INFO - V središču - Najvplivnejši pravniki o reformi demokratične in pravne države
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
IUS-INFO > V središču > Članek
 

          - +   Preglej komentarje članka *  

V središču

27.11.2018

Najvplivnejši pravniki o reformi demokratične in pravne države

"Meritokracija je postala dekla politike. Nizka raven politike pa neizbežno še bolj poglablja tradicionalno negativno selekcijo v institucijah pravne države. Govorjenje o kadrostrofi zato nikakor ni brez vsakršne dejanske podlage. Pregon domnevnih kaznivih dejanj vse pogosteje – v posmeh pravni državi – poteka v skladu s prevladujočimi medijskimi in političnimi pričakovanji", je med drugim v uvodniku razprave zapisal dr. Matej Avbelj.

Končal se je že osemnajsti izbor 10 najvplivnejših slovenskih pravnikov. Današnje okrogle mize, s katero se izbor tradicionalno sklene, so se udeležili letošnji najvplivnejši pravniki in pravnice (navedeni po abecednem redu): ddr. Klemen Jaklič, Vlasta Nussdorfer, dr. Miha Šepec, dr. Dominika Švarc Pipan, dr. Andraž Teršek in dr. Jurij Toplak. Zaradi službenih obveznosti v tujini so se opravičili dr. Miro Cerar, dr. Vasilka Sancin in dr. Verica Trstenjak, zaradi zadržanosti na sodni obravnavi pa se je opravičila tudi Lucija Šikovec Ušaj.

Alenka Zalar, direktorica oddelka založbe in dogodkov v družbi LEXPERA, ki ureja in razvija osrednji slovenski pravni portal IUS-INFO, je prisotnim najvplivnejšim pravnicam in pravnikom podelila priznanja in jih povabila k razpravi.

Alenka Zalar, in Toni Tovornik (LEXPERA), dr. Matej Avbelj (voditelj okrogle mize), najvplivnejši pravniki 2018: dr. Andraž Teršek, Vlasta Nussdorfer, ddr. Klemen Jaklič, dr. Dominika Švarc Pipan, dr. Jurij Toplak in dr. Miha Šepec

Okroglo mizo z naslovom Reforma slovenske demokratične in pravne države? je povezoval dr. Matej Avbelj, izredni profesor evropskega prava na Fakulteti za državne in evropske študije Nove univerze – tudi večkrat uvrščen med 10 najvplivnejših pravnikov –, ki je v središče razprave postavil sistemsko krizo demokratične in pravne države v Sloveniji. Najvplivnejše slovenske pravnike je vprašal, kakšno je njihovo mnenje o stanju v Sloveniji. Tiste, ki se s predstavljeno kritiko strinjajo, je povabil k predstavitvi svojih predlogov za izboljšanje zatečenega stanja, drugi pa so lahko predstavili razloge, zaradi katerih jih stanje demokracije in vladavine prava v Sloveniji navdaja z optimizmom.

dr. Matej Avbelj


»Nekoč mi je neki gospod, ko sem govorila o malih ljudeh, rekel: 'Ne uporabljajte izraza mali človek, kajti tudi mali človek je lahko zelo velik.' In kaj je tisto, kar nam ljudje pišejo? […] Kaj mi sporočajo, kaj nam kot instituciji, vsem zaposlenim, pišejo? Kaj je skupek tistemu, kar sporočajo? Nespoštovanje ljudi, nespoštovanje institucij. Sprašujem se, kdaj bodo institucije v državi dosegle tak nivo, da bo nekdo lahko rekel: 'Če tako pravijo, če tako razsodijo, je tudi prav.' […] Vsa pisanja, ki prihajajo k Varuhu, so tudi neko opozorilo za naše delo; kaj narediti, kje so potrebne spremembe. In vsako leto tej državi in njenim institucijam namenjamo priporočila – od 70 do 100, letos za lansko leto 76; zelo natančno po posameznih področjih,« je o delu Urada varuha človekovih pravic (Varuh) povedala varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer, ki je pojasnila tudi, da je najpogostejša kršitev, ki jo opaža Varuh, kršitev dobrega upravljanja – vsak, ki upravlja, lahko to namreč počne dobro ali slabo. O prevzemanju odgovornosti pa je dejala: »Odgovornost je izjemno pomembna beseda, vendar jo ljudje težko prevzamejo nase. Vsak vidi krivdo pri nekom drugem in ne pri sebi. In samo opravičiti se ne zmore nihče. Veste, koliko ljudi, ki se obrne na nas, želi samo opravičilo za napako, ki se je zgodila.«

Alenka Zalar in Vlasta Nussdorfer


O tej temi je nadaljevala državna sekretarka na ministrstvu za pravosodje dr. Dominika Švarc Pipan, ki je dejala, da vidi ključno razliko med miselnostjo v Sloveniji in miselnostjo v tujini, ko gre kaj narobe. Opaža, da se v Sloveniji največ ukvarjamo z vprašanjem, kdo je kriv, v tujini pa se raje osredotočijo na vprašanje, kako problem rešiti. »To seveda ne pomeni, da vprašanje odgovornosti in krivde ni pomembno. In to je po mojem mnenju ta drugi problem, ki bi ga bilo treba nasloviti, vendar pa ga mora najprej vsak sam pri sebi. Moramo ga tudi sistemsko urediti, ker ni dovolj dobro urejeno. In to je vprašanje prevzemanja odgovornosti. […] Ljudje ne zamerijo, če se dogajajo napake in tudi če se dogajajo kršitve – vsi smo ljudje, vsi smo krvavi pod kožo; vsi največji strokovnjaki delamo in delajo napake. Ampak neprevzemanje odgovornosti pa je v naši družbi res kronično. In strinjam se s tem, kar je bilo povedano, da si večina ljudi pravzaprav – tudi sama to doživljam in izkušam – predvsem želi tople besede, pozornosti, občutka, da so vendarle slišani, da niso nepomembni in da se prevzame odgovornost vsaj v tem smislu, da se opraviči. Seveda pa je v številnih primerih treba odgovornost uveljavljati tudi institucionalno, in tu nam še kar veliko manjka,« je še pojasnila državna sekretarka.

dr. Dominika Švarc Pipan


O osnovnih pogojih za svobodno demokratično družbo je spregovoril ustavni sodnik ddr. Klemen Jaklič. Predstavil je kritične pravne razprave, ki opozarjajo, da ni dovolj, če je demokracija zapisana v najpomembnejših pravnih dokumentih, ustavi in mednarodnih dokumentih, ampak je bistvenejše izpolnjevanje predpogojev, v katerih demokracija in pravna država sploh lahko zaživita. »Če ti niso izpolnjeni, ne bo pomagal noben dokument in nobeno govoričenje. Nekateri teoretiki v jedru tega vprašanja govorijo o tako imenovanem svobodnem oblikovanju politične volje,« je razložil ddr. Jaklič in nadaljeval: »V svobodnih, demokratičnih institucijah se zgodi neki fenomen, ki ga zgodovinsko gledano ni bilo nikoli prej do tega trenutka. Ljudje namreč odkrijemo, da živimo v pluralnem svetu, da imamo zelo različna mnenja, zelo različne poglede, in to je pravzaprav tisto, kar je v jedru demokracije in v jedru pravne države. Če se na tem področju zgodi kaj narobe, na primer, da kakšna dominantna sila, takšna ali drugačna, prevzame polje, recimo, medijskega poročanja in pluralnost na tem področju, se zalomi že pri tem predpogoju. Potem se duši pluralnost.« Dodal je, da če se v neki družbi zgodi, da medijski prostor postane monopolističen, potem ne moremo govoriti o resničnem svobodnem oblikovanju politične volje. Posledica tega pa je, da so neposredno in tudi posredno izvoljeni ljudje, ki sicer ne bi bili izvoljeni.

ddr. Klemen Jaklič


»Če družba iz zgodovinskih razlogov ni pluralna – tako kot na primer slovenska družba ni zaradi enega daljšega obdobja pod enim režimom –, se bojim, da družba potrebuje zelo dolgo, da bi postala pluralna,« je bil kritičen profesor na Pravni fakulteti v Mariboru dr. Jurij Toplak. Po njegovem mnenju je zlasti naloga Ustavnega sodišča RS, da to zagotovi skozi svoje odločitve. Če ljudje pluralnosti nimajo v sebi, potem je ne moreta zagotoviti ne ljudstvo in ne parlament, ki ga ljudstvo izvoli. Prepričan je, da lahko na podlagi ustave in Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) za to poskrbi le ustavno sodišče. V nadaljevanju je izpostavil primer, s katerim se ukvarja sam, in sicer, da bi javnost izvedela, kakšna je uspešnost maturantov na posamezni srednji šoli – ti podatki za zdaj namreč niso znani. Kljub vsemu navedenemu pa je dejal, da je v Sloveniji viden napredek tudi na področju pravosodja: »Vse več sodnikov, pa tudi drugih, se zaveda, da imamo neki minimum, pod katerega ne smemo, tj. EKČP.«

dr. Jurij Toplak


»Pravo je najvišja, ultimativna znanost. Tukaj se ne moremo skriti za neko enačbo ali za neki poskus s podgano in potem reči: 'To je res, ker je podgana tako povedala,' ali pa 'Test s podgano je tako pokazal'. Ampak lahko zastavimo svoje ime in svoje argumente. In če bomo uspeli, si pridobimo slavo, oziroma če ne bomo, se nam bodo vsi smejali. In kaj je lahko bolj intelektualnega in plemenitega kot to?« je svoje mnenje o pravni znanosti izrazil dr. Miha Šepec z mariborske pravne fakultete. V povezavi s tem je nadaljeval, da moramo vsako sodbo, ki jo prejmemo z Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP), kritično presoditi: »Vsakogar, ki se bo izpostavil in kritiziral neko sodbo ESČP, zelo cenim. Zakaj cenim? Zato, ker povzemanje teh sodb kot neke ultimativne resnice, božje resnice … to lahko počne vsak opičnjak. Če bi nekdo rad kritiziral te sodbe, pa so potrebni pogum in zelo visoko poznavanje in razumevanje prava kot celote, da se nekdo 'spusti' in zastavi svoje ime v tej kritiki.« Kljub temu meni, da je nedavna izjava Vrhovnega sodišča RS o sodbah ESČP neprimerna, saj je vrhovno sodišče kot organ zavezano spoštovati odločitve ESČP – v nasprotnem primeru pade načelo pravne varnosti.

dr. Miha Šepec


»Nasprotujem tem pavšalnim, popreproščenim krilaticam: x število pravnikov, x število mnenj. Obstajajo različne okoliščine in različna dejanska stanja. Eno so mnenja – gola mnenja. Gola mnenja izrekajo predvsem tisti, ki bi radi nekaj povedali, ampak o tem, o čemer govorijo, ne vedo dovolj – to so gola mnenja. Nekaj povsem drugega pa so stališča. Ta so utemeljena z znanjem in vednostjo. Pot do znanja in do vednosti sta inteligenca in intuicija, predvsem pa naporen dolgoletni študij. […] Na koncu so prepričanja. Do prepričanja človek pride takrat, ko je zadeve tako premislil, preštudiral, dognal – predvsem tudi v polemičnih razpravah s tistimi, ki se z njim ne strinjajo –, da lahko govori o prepričanjih. In to je nekaj povsem drugega kot golo mnenje,« je bil odločen profesor na pravni fakulteti Univerze na Primorskem dr. Andraž Teršek. Pojasnil je, da je zato bistvena razlika, ali nekdo le kaže mišice in pogum, da se nekomu upira, ali pa uporabi svoj pogum za to, da prikaže svoje briljantno znanje, ki vključuje sposobnost argumentacije in dobro vedenje, da se vsebini neke odločitve, ki je argumentirana, upre s še prepričljivejšo vsebino in še močnejšim argumentom. »In temu se reče razpravljajoča ustavna država in ustavniški diskurz,« je zaključil dr. Teršek.

dr. Andraž Teršek


Profesorica dr. Verica Trstenjak je v svoji izjavi (celotno besedilo) kot ključne probleme slovenske pravne države prepoznala splošno nespoštovanje in razpad vrednot, neodgovornost na vseh ravneh, neobjektivnost medijev, neenakost pred zakonom, nespoštovanje družbenih pravil, toleranco do korupcije, nezadostno kakovost pravnega sistema, zlasti njegovo nepreglednost, neupoštevanje znanja in izkušenj kot kriterija zaposlovanja ter napredovanja, neprevzemanje politične odgovornosti, premalo konkurenčnosti v gospodarstvu in nenazadnje tudi nezadostno učinkovitost, nepristranost, neodvisnost ter ugled sodstva. Glede slednjega je inter alia zapisala: »Preslaba učinkovitost in ugled sodstva, problem neučinkovitosti (dolgi roki, veliko število sodnikov), pristranosti in včasih tudi neodvisnosti: po zadnjih statistikah tako CEPEJ (Svet Evrope) kot Evropske komisije se je Slovenija delno izboljšala, a je še vedno med najslabšimi v EU oziroma v Svetu Evrope, čeprav imamo največje število sodnikov na 100.000 prebivalcev (CEPEJ: na Danskem šest sodnikov na 100.000 prebivalcev, v Sloveniji 43) in tudi finančno damo za sodstvo sorazmerno veliko v primerjavi z drugimi državami (povprečje je namreč 63 evrov na prebivalca, v Sloveniji kar 89,7 evra, na Finskem pa 76 evrov, za Dansko žal ni podatka).«


Minister za zunanje zadeve dr. Miro Cerar je v zvezi z okroglo mizo pripravil videoposnetek:


Profesorica na ljubljanski pravni fakulteti dr. Vasilka Sancin je prepričana, da stanje demokracije in vladavine prava ni idealno nikjer na svetu. V nadaljevanju svojega pisnega odgovora je zapisala: »Menim, da sicer situacija v Sloveniji glede na 193 držav članic OZN ni posebej zaskrbljujoča, prav tako nismo med najslabšimi v okviru EU. Vendar se nikakor s to oceno ne gre zadovoljiti, saj se moramo primerjati le z boljšimi in se truditi stanje izboljšati. Morda se je Slovenija nekoliko ujela v past svoje, v geografskem in populacijskem smislu, majhnosti. Namesto da bi to okoliščino izkoristila, si zadala ambiciozen cilj razviti najboljše možne mehanizme in prakse za uveljavljanje demokracije in vladavine prava ter tako postala zgled ostalim državam regije in širše, se prepogosto iz različnih osebnih in interesnih povezav v praksi pojavljajo anomalije, ki škodijo razvoju naše družbe in države. Morda je vzrok v pomanjkanju negovanja vrednot spoštovanja in zaupanja ter odgovornosti, kar vsekakor kliče po vlaganju dodatnih naporov v kontinuirano poudarjanje pomena teh vrednot v celotnem vzgojno-varstvenem in izobraževalnem procesu kot tudi v kasnejšem profesionalnem življenju posameznikov. Prepričana sem, da nas v Sloveniji dovolj zmore več in bolje, a je treba preseči prakse izključevanja in delitev, pogosteje združiti moči in si za to trajno prizadevati.«

>> Videoposnetek celotne okrogle mize

>> Več o letošnjem izboru

Pripravila: Patricij Maček in Toni Tovornik
Foto: Anja Tavčar
Komentar bo javno objavljen

Arhiv

Zadnji članki

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2017

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2016

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2015

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2014

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2013

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2012

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2011

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2010

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2009

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2008

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2007

December

November

Oktober