>> Kako (ne)razumemo ustavno demokracijo
Na osrednjem slovenskem pravnem portalu IUS-INFO se je končal že sedemnajsti izbor »10 najvplivnejših pravnikov«. Okrogle mize, s katero se izbor tradicionalno sklene, se je udeležila večina letošnjih najvplivnejših pravnic in pravnikov: dr. Matej Avbelj, ddr. Klemen Jaklič, Vlasta Nussdorfer, dr. Marko Pavliha, dr. Vasilka Sancin in dr. Andraž Teršek, ki je razpravo ob okrogli mizi z naslovom Kako (ne)razumemo ustavno demokracijo tudi povezoval.



O aktualni temi spreminjanja ustave v delu o financiranju osnovnega šolstva je ddr. Jaklič opozoril, da o tem vprašanju ne sme govoriti, saj bi zadeva lahko prišla pred Ustavno sodišče. Ali je namesto uresničitve odločbe Ustavnega sodišča dovoljeno spremeniti ustavo, pa je po njegovem mnenju prvovrstno pravno vprašanje. Odgovor nanj je odvisen od konkretnega primera. »Ni namreč mogoče reči, da je vsak ustavni amandma korekten že samo zato, ker je ustavni amandma, in ni mogoče reči, da je vsak ustavni amandma sporen,« je dodal. Dr. Avbelj pa meni, »da je ustavno odločbo s spremembo ustave dopustno 'povoziti' le takrat, ko bi se za samo ustavno odločbo lahko štelo, da je arbitrarna, in bi tudi širša javnost ocenjevala, da so ustavne sodnike pri odločanju vodili neki razlogi, ki so zunaj ustave. Če bo do spremembe ustave v tem primeru prišlo, sem pripravljen trditi, da je s slovensko ustavno demokracijo konec.«

 

 

>> Video posnetek celotne razprave najvplivnejših pravnikov

 

Tudi s tokratno kolumno sem želel razveseliti vodstvo Vrhovnega sodišča. Pa sem si premislil – serijo tekstov o alternativni resničnosti v vrhu sodstva bom nadaljeval kasneje. Tema, mimo katere zaradi aktualnosti in njene šokantnosti ne morem, je namreč nedavni spektakularen začetek pohoda kompaktne »ustavodajne« dvotretjinske večine najvišjega političnega telesa v državi na Ustavo, Ustavno sodišče in ustavno demokracijo. Politiki, ki obvladuje državo – zagotovo njeno zakonodajno in izvršilno oblast - Bog vedi zakaj, ni všeč odločba Ustavnega sodišča U-I-269/12 z dne 4. 12. 2014.

 

 

>> Vabljeni h komentiranju vsebine pod besedilom kolumne.

 

>> Nova javna izjava o kršitvi ustavnosti in teptanju ustavne demokracije v DZ
Pred dnevi so trije profesorji ustavnega prava javno opozorili, da v ustavni demokraciji večina poslancev, ki po preštetju predstavlja 2/3 poslancev v parlamentu, že samo in zgolj zato, ker pač gre za 2/3 večino poslancev, vseeno ne sme spreminjati ustave. Za takšno početje morajo namreč obstajati tudi razumni in prepričljivi stvarni razlogi, ki so utemeljeni v izrazitem javnem interesu. Vse do danes nobeden izmed pobudnikov spremembe ustave, niti sam predsednik vlade (ki je navsezadnje tudi profesor prava), ni navedel nobenega razumnega in s tem ustavno dopustnega razloga v prepričljivem javnem interesu, s katerim bi lahko utemeljili - neposredno ali posredno - nespoštovanje odločbe ustavnega sodišča in posledično spremembo ustave; na škodo ustavne pravice otrok, kot to jasno izhaja iz relevantne odločbe ustavnega sodišča.

Poslanec madžarske narodne skupnosti Laszlo Göncz je včeraj potrdil, da ne bo podprl predloga za spremembo ustave glede financiranja šolstva. Ker je bil njegov glas na ustavni komisiji ključen za dvotretjinsko večino, to očitno pomeni konec te zgodbe. Premier Miro Cerar pa je izjavil, da je postopek za spremembo ustave glede financiranja šolstva od zakonodajnega postopka o tem vprašanju povsem neodvisen in v avtonomni presoji DZ. Ustavodajalec se lahko vedno odloči za spremembo ustave, in to tudi v primeru, če se s tem preseže kakšno odločbo ustavnega sodišča.

>> Prehod na državno odvetništvo
Preoblikovanje Državnega pravobranilstva RS v Državno odvetništvo RS, ki je začelo delovati z začetkom uporabe zakona o državnem odvetništvu v ponedeljek, poteka brez večjih težav. Novi zakon širi nabor javnih subjektov, ki bodo lahko koristili usluge državnih odvetnikov na sodišču, in sicer bodo to Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, lokalne skupnosti in javna podjetja. Če so bili pravobranilci državni funkcionarji z osemletnim mandatom, bodo državni odvetniki javni uslužbenci, zaposleni za nedoločen čas. Na nov status bodo prehajali postopoma, vsak posameznik takrat, ko mu bo potekel trenutni osemletni mandat pravobranilca. Funkcionarja bosta le še generalni državni odvetnik in njegov namestnik.

>> Sprejet paket prenovljene davčne zakonodaje
Državni zbor je v torek sprejel novele štirih davčnih zakonov, s katerimi vlada nadaljuje prestrukturiranje davčnega sistema. Ključna med njimi je novela zakona o dohodnini, ki prinaša davčno razbremenitev zaposlenih, ki so napoteni na delo v drugo državo. Med novostmi so še zvišanje posebne osebne olajšave za študente na raven splošne olajšave pri dohodnini, odprava stopničavosti dodatne splošne olajšave ter oprostitev plačila dohodnine od 13. plač in božičnic do višine povprečne plače v Sloveniji. Novela zakona o dohodnini vsebuje tudi ukrepe za zajezitev zlorab v sistemu normiranih odhodkov iz dejavnosti, ki jih je DZ prav tako zapisal tudi v novelo zakona o davku od dohodkov pravnih oseb. Prihodki povezanih oseb se bodo po novem seštevali, nekateri namreč ustanovijo več podjetij, s tem pa so prihodki vsakega od njih nižji in vsako izpolnjuje kriterije za vključitev v sistem. Da bi se v takih primerih preprečilo zlorabe, je zdaj v obeh zakonih zapisano, da se prihodki povezanih oseb seštevajo. Zaradi potrjenih sprememb omenjenih dveh zakonov so potrebne tudi spremembe zakona o davčnem postopku, ki prinašajo tudi poenostavitve v sistemu plačevanja davkov ter možnost plačevanja s plačilnimi in kreditnimi karticami brez provizije pri upravi za javna plačila. Četrti v paketu je spremenjeni zakon o davčnem potrjevanju računov, ta bo zavezancem, ki to želijo, omogočil, da tudi po izteku prehodnega obdobja lahko namesto davčnih blagajn za izdajo računov še naprej uporabljajo vezane knjige računov.

>> Eno leto za odpravo neustavnosti v gradbenem zakonu
Zakon o graditvi objektov (ZGO-1) bo po ugotovljeni protiustavnosti treba dopolniti z novim členom v poglavju o inšpekcijskem postopku. Po novem bo v vseh primerih, ko bi se z izvršitvijo inšpekcijskega ukrepa lahko nesorazmerno poseglo v pravico do doma, moralo zagotoviti tehtanje sorazmernosti izreka oziroma izvršitve ukrepa odstranitve objekta, navajajo na ministrstvu za okolje. Če bo ugotovljena nesorazmernost, se inšpekcijski ukrep odstranitve objekta ne bo smel izvesti.

>> Paket zakonov za implementacijo arbitraže
DZ je na ponedeljkovi seji sprejel paket zakonskih predlogov za implementacijo arbitražne razsodbe o meji med Slovenijo in Hrvaško. Gre za paket štirih zakonov - zakon o evidentiranju državne meje med Slovenijo in Hrvaško, novelo zakona o zemljiški knjigi, novelo zakona o morskem ribištvu ter t. i. interventni zakon, ki jih je vlada sprejela sredi oktobra in jih je Slovenija lahko sprejela samostojno, brez sodelovanja Hrvaške.

>> Predlog novele zakona o evidentiranju nepremičnin
Odbor DZ za finance in monetarno politiko je danes potrdil predlog novega zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin, katerega cilj bo zagotoviti bolj kakovostne podatke v javnih evidencah zaradi množičnega vrednotenja nepremičnin. Spremembe in dopolnitve zakona so usmerjene k doseganju temeljnega namena zemljiškega katastra, katastra stavb in registra nepremičnin, ki ga določa zakon, z dodatnimi ukrepi in aktivnostmi pa se zagotavlja sistem evidentiranja in vodenja podatkov v katastrih in registru nepremičnin ter njihova izboljšava v letih 2018-2019 tako, da bodo zagotovljene primerne podlage za kakovostnejše množično vrednotenje nepremičnin.

>> Skoraj tri leta zapora za nekdanjo odvetnico
Nekdanja žalska odvetnica Breda Kovač je bila v petek na celjskem okrožnem sodišču zaradi izneverjenja in ponarejanja listin obsojena na dve leti in 10 mesecev zapora. Tožilstvo je sicer zahtevalo leto dni več zapora, zagovornica Kovačeve pa je že napovedala pritožbo na sodbo.

>> Kirurgu Dolencu ne bo treba plačati milijonske odškodnine
Ljubljansko okrožno sodišče je v postopku ponovnega odločanja zavrnilo predlog za priznanje sodb izraelskih sodišč, po katerih bi moral upokojeni nevrokirurg Vinko Dolenc izraelskemu bolniku plačati milijonsko odškodnino. Do pravnomočne odločitve pa ostaja v veljavi začasna odredba o zamrznitvi njegovega premoženja.

>> Zadnjo sodbo haaškega sodišča zasenčil tragični samomor
Izrek zadnje sodbe haaškega sodišča v 24 letih delovanja je danes zaznamovalo tragično dejanje obsojenca, nekdanjega poveljnika bosanskih Hrvatov Slobodana Praljaka, ki naj bi med izrekom spil strup in je nato umrl. Skrajno dejanje je zasenčilo potrditev sodišča v pravnomočni sodbi, da je bilo državno vodstvo Hrvaške vpleteno v vojno v BiH.

 

 

>> Celoten pregled aktualnih novic

 

>> Avtentična razlaga ZKP
Avtentična razlaga četrtega odstavka 153. člena in drugega odstavka 154. člena > Zakona o kazenskem postopku (ZKP), ki je bila objavljena 24. novembra, pojasnjuje, da je dveletni rok, v katerem bi moralo tožilstvo začeti kazenski pregon na podlagi dokazov, pridobljenih iz prikritih preiskovalnih ukrepov, zgolj instrukcijski. Avtentično razlago so predlagali poslanci po tistem, ko je preiskovalna sodnica na predlog zagovornika ljubljanskega župana Zorana Jankovića odredila izločitev in uničenje dokazov, ki jih je tožilstvo pridobilo s prisluškovanjem. Zakonodaja namreč določa, da če tožilec izjavi, da ne bo začel kazenskega pregona zoper osumljenca ali če v dveh letih po koncu izvajanja ukrepov ne poda takšne izjave, preiskovalnemu sodniku preda celotno gradivo, zbrano s temi ukrepi. Na tožilstvu so si v skladu z dosedanjo sodno prakso razlagali, da v primeru Janković do uničenja dokazov ne more priti, saj nikoli niso napovedali zaustavitve postopka, a se preiskovalna sodnica s to razlago ni strinjala.

>> Register dejanskih lastnikov
Na podlagi osmega odstavka 45. člena Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma(ZPPDFT-1) je bil izdan Pravilnik o vzpostavitvi, vzdrževanju in upravljanju Registra dejanskih lastnikov, ki bo začel veljati 9. decembra. Register dejanskih lastnikov bo zbirka podatkov o dejanskih lastnikih gospodarskih družb (z izjemo enoosebnih družb z omejeno odgovornostjo, samostojnih podjetnikov posameznikov in posameznikov, ki samostojno opravljajo dejavnost, ter neposrednih in posrednih proračunskih uporabnikov), zadrug, društev, zavodov, političnih strank, sindikatov, verskih skupnosti ali drugih pravnih oseb ter tujih skladov, tujih ustanov ali podobnih pravnih subjektov tujega prava. Z vzpostavitvijo registra bo zavezancem za izvajanje ZPPDFT-1 omogočen dostop do podatkov o dejanskih lastnikih za namene izvajanja pregleda stranke ter za potrebe izvajanja pooblastil in nalog v zvezi s preprečevanjem in odkrivanjem pranja denarja in financiranja terorizma. Register dejanskih lastnikov bo vzpostavila in vodila Agencija RS za javnopravne evidence in storitve (AJPES), deloma bo register javen.

>> Sklepanje zakonske zveze
Pravilnik o sklepanju zakonske zveze in ponovitvi slovesnosti ob jubileju sklenitve zakonske zveze, ki bo začel veljati 1. januarja, določa pogoje, ki jih mora izpolnjevati pooblaščena oseba za sklepanje zakonske zveze (3. člen), minimalne standarde za uradne prostore za sklepanje zakonske zveze in njihovo opremljenost (6. člen), način in postopek sklepanja zakonske zveze, višino in način plačila oziroma povračila stroškov za osebe, ki sodelujejo pri sklepanju zakonske zveze (18. člen), način izvedbe ponovitve slovesnosti ob jubileju sklenitve zakonske zveze, višino in način plačila za osebe, ki sodelujejo pri ponovitvi slovesnosti (19. člen), ter druga vprašanja v zvezi s sklenitvijo zakonske zveze in izvedbo ponovitve slovesnosti.

>> Med novejšimi objavami so bili tudi:
    • spremembe > Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS),
    • spremembe in dopolnitve > Zakona o voznikih (ZVoz-1) in
    • spremembe in dopolnitve > Zakona o pogojih koncesije za izkoriščanje energetskega potenciala Spodnje Save (ZPKEPS-1).

 

 

>> Drugi novi predpisi: UL št. 66 in 67

 

>> Juncker zadolžil Timmermansa, da posreduje za zagotovitev izvajanja arbitražne odločbe
Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker je zadolžil prvega podpredsednika Fransa Timmermansa, da posreduje za zagotovitev izvajanja arbitražne odločbe o meji med Slovenijo in Hrvaško. Ob tem so iz Bruslja sporočili, da je Juncker to nalogo poveril Timmermansu, ki je kot prvi podpredsednik pristojen za boljšo zakonodajo, medinstitucionalne odnose, vladavino prava in listino o temeljnih pravicah, ter da je o svoji odločitvi obvestil oba predsednika vlad. Prvi Timmermansov korak bo obisk v obeh državah do konca tega leta.

>> Sodišče EU o omogočitvi prenosa pravice do plačanega dopusta
Sodišče je odločalo na podlagi vprašanj pritožbenega sodišča v Veliki Britaniji, ki je obravnavalo primer, ko je posameznik delal na podlagi pogodbe s samozaposlenimi izključno za provizijo in ni imel plačanega letnega dopusta. Po prenehanju delovnega razmerja pa je od delodajalca zahteval izplačilo denarnega nadomestila za njegov izrabljeni in neplačani ter tudi za neizrabljeni letni dopust, in sicer za celotno obdobje, v katerem je bil zaposlen. Sodišča EU je v sodbi poudarilo, da ima vsak delavec pravico do plačanega letnega dopusta in da je namen te pravice delavcu omogočiti, da se spočije in da ima na voljo obdobje za sprostitev in razvedrilo. Sodišče tudi ugotavlja, da pravo EU nasprotuje nacionalnim določbam ali praksi, v skladu s katerimi delavec neizrabljenih pravic do plačanega letnega dopusta iz več zaporednih referenčnih obdobij ne more prenesti ali po potrebi kopičiti vse do prenehanja delovnega razmerja, ker mu delodajalec za ta dopust ni hotel plačati nadomestila.

>> Sodišče EU razsodilo v primeru fiktivnih zaposlitev
Evropski parlament od francoske evroposlanke Dominique Bilde upravičeno zahteva vračilo 40.320 evrov, ki jih je dobila od institucije za zaposlitev asistenta, čigar dela ne more dokazati, je danes odločilo Sodišče EU. Ni pa povsem ugodilo zahtevi parlamenta, da mora sredstva vrniti tudi evroposlanka Sophie Montel, saj v njenem primeru za nekaj mesecev manjkajo dokazi, da je asistent dejansko opravljal to delo, za nekaj mesecev pa so dokazi nejasni. Za ta čas bi moral Evropski parlament predložiti natančne in konkretne protidokaze, je ocenilo sodišče.

>> Parlament poziva k večjemu napredku v pogajanjih o brexitu
Evropski parlament je poudaril, da je za začetek druge faze v pogajanjih o brexitu nujen večji napredek na področjih pravic državljanov in meje na irskem otoku. Ob tem je koordinator Evropskega parlamenta za brexit Guy Verhofstadt v pismu glavnemu pogajalcu EU Michelu Barnierju opozoril, da so na enem ključnem področju celo nazadovali.

>> Zaščita pravic intelektualne lastnine
Evropska komisija je predstavila ukrepe za dobro zaščito pravic intelektualne lastnine, kar bo evropska podjetja, zlasti mala, srednja in zagonska podjetja spodbudilo k vlaganju v inovacije in ustvarjalnost. Sprejeti ukrepi vključujejo krepitev boja proti ponarejanju in piratstvu, kamor spadajo skrb za enako visoko raven pravne zaščite in predvidljiv pravni okvir po vsej EU, spodbujanje industrije k boju proti kršitvam intelektualne lastnine ter zmanjšanje količine ponarejenih izdelkov, ki pridejo na trg EU, in ustvarjanje poštenega in uravnoteženega sistema za standardne patente.

>> Večja varnost spletnega nakupovanja
Evropska komisija je sprejela pravila za večjo varnost elektronskih plačil v trgovinah in prek spleta. Tako za opravljanje plačil v večini primerov ne bo več zadostovala zgolj predložitev gesla ali podrobnosti s kreditne kartice, potrebni bodo dodatni varnostni elementi, pojasnjujejo v Bruslju.

>> Petletno podaljšanje dovoljenja za glifosat
Članice EU so v ponedeljek v Bruslju po številnih spodletelih poskusih le dosegle dogovor o spornem glifosatu. Odobrile so petletno podaljšanje dovoljenja za uporabo tega herbicida. Veljavno dovoljenje izteče sredi decembra. Za podaljšanje je glasovalo 18 članic, devet jih je bilo proti, ena pa se je vzdržala. Proti so bili po neuradnih informacijah Belgija, Francija, Hrvaška, Italija, Grčija, Ciper, Luksemburg, Malta in Avstrija, vzdržala pa se je Portugalska.

 

 

>> Veljavna zakonodaja EU in sodna praksa Sodišča EU

 

mag. Andrej Ferlinc:
Med pravom in interesi

Klemen Starič, Nadja Mićić:
Ali v delovnem pravu obstaja pravica do izklopa?

Mohor Fajdiga:
Trnuljčica mednarodnih kaznivih dejanj se počasi prebuja

dr. Jorg Sladič:
Državna revizijska komisija je sodišče v smislu člena 267 Pogodbe o delovanju EU

 

 

>> Vsi strokovni članki iz pravnih publikacij

 

>> Ali uporabljate veljavno besedilo ZJU?
Zakon o javnih uslužbencih (ZJU) je od leta 2002 doživel že 17 vplivov na besedilo in vse te spremembe, dopolnitve ter razveljavitve členov so upoštevane samo v IUS-INFO prečiščenem besedilu ZJU.

V časovni lestvici je na voljo tudi vseh 18 verzij čistopisov tega zakonskega besedila, kakor se je spreminjalo od prve objave. V primerjalniku členov lahko natančno ugotavljate spremembe v samem besedilu - npr. primerjava besedila 147. člena ZJU (pogoji za premestitev) pred in po spremembi.

ZJU je vsebinsko povezan tudi z več kot 350 strokovnimi članki, več kot 900 judikati slovenskih sodišč (ustavno, vrhovno, višja, upravno) in tudi več kot 630 judikati Sodišča EU. Vse te povezave so dodane tudi ob posameznih členih, na katere se vsebinsko navezujejo.

>> Zagotovite si dostop do vseh vsebin portala IUS-INFO!

>> Priporočite Tednik IUS-INFO
Na povezavi lahko tudi svojim prijateljem in sodelavcem omogočite brezplačno prejemanje Tednika IUS-INFO, ki vsak četrtek prinaša vse pomembne informacije o novih in spremenjenih predpisih, sodni praksi, aktualnem pravnem in političnem dogajanju v Sloveniji in EU ter novih vsebinah na portalu IUS-INFO.