Stalna arbitraža želi s svojimi pravili slediti zadnjim trendom v svetu institucionalizirane arbitraže, saj s tem strankam in arbitrom omogoča učinkovit potek arbitražnega postopka in pozitivno vpliva na rešitev spora. V preteklih letih je institucionalna arbitraža doživela hiter razvoj, ki se v zadnjih dveh letih odraža v posodabljanju pravil vodilnih arbitražnih institucij. Novosti so bile tudi v arbitražnih pravilih UNCITRAL leta 2021, ki predstavljajo globalni standard na področju arbitraže. Temu se letos pridružuje tudi Stalna arbitraža pri Gospodarski zbornici Slovenije s prenovljenimi Ljubljanskimi arbitražnimi pravili (LAP 2023),2 ki so pričela veljati 1. junija 2023 in veljajo za arbitražne postopke, začete po tem datumu. Uporabljajo se tudi za spore iz pravnih razmerij, pri katerih je bil dogovor o arbitraži sklenjen pred sprejemom novih pravil.
Revizija LAP je bila opravljena na osnovi obstoječih pravil iz leta 2014 in je zasledovala idejo ohranitve dosedanje zasnove in koncepta vitkih (ang. lean) pravil. Omogočila je izvedbo določenih postopkovnih in funkcionalnih izboljšav, ki zagotavljajo hiter in učinkovit potek arbitražnega postopka in so se izkazale za potrebne v času osemletne uporabe Ljubljanskih arbitražnih pravil iz 2014 (LAP 2014) v praksi. Revizija je hkrati odprla možnost upoštevanja nekaterih novejših primerjalnopravnih trendov na področju institucionalizirane arbitraže. V nadaljevanju bodo predstavljene nekatere bistvene novosti prenovljenih Ljubljanskih arbitražnih pravil.
Bistvena novost LAP 2023 je 25. člen, ki ureja obvezno konferenco o upravljanju postopka. LAP 2014 so bila v tem delu pomanjkljiva, saj niso dovolj poudarjala procesa načrtovanja postopka, ki ga opravi senat, in aktivnega vključevanja strank v ta proces. Določba je urejala le obvezen časovni načrt poteka postopka, ni pa poudarjala sodelovanja strank in senata pri njegovem oblikovanju.
S tem je ena pomembnejših novosti v LAP 2023 obvezna konferenca o upravljanju postopka. Gre za nov institut v LAP, ki predstavlja procesni instrument, preko katerega senat opravi posvetovanje s strankami in oblikuje časovni načrt poteka postopka. Konferenca je predvidena kot obvezna, kar je običajen standard v institucionalni arbitraži. Dosedanje izkušnje Stalne arbitraže so pokazale, da je to tudi običajna praksa arbitražnih senatov, ki pozitivno vpliva na potek arbitražnih postopkov. Iz takšnih izhodišč lahko izluščimo naslednje cilje, ki jih zasleduje obvezna konferenca o upravljanju postopka:
- dolžnost senata, da po predaji zadeve takoj prične organizacijo in načrtovanje postopka ter pri tem maksimalno vključi stranke;
- obveznost senata, da že na začetku postopka vzpostavi osebni stik med strankami in senatom ter s tem vzpostavi temelje za medsebojno sodelovanje;
- signal arbitrom v smeri učinkovitega načrtovanja postopka z maksimalno vključitvijo strank v proceduralne odločitve.
Obdobje covida-19 je razkrilo potrebo po prilagodljivosti arbitražnih institucij in arbitražnega postopka z vidika organizacije ustne obravnave, konference o upravljanju postopka ali zaslišanja prič v primeru, ko teh ni mogoče izvesti v živo. Temu sledijo tudi spremembe v LAP 2023 (32., 33. in 34. člen), ki omogočajo modernizacijo poteka arbitražnega postopka z uporabo telekomunikacijskih sredstev pri ustni obravnavi ter zaslišanju prič in izvedencev.
Primerjalni trendi, na katere se je opirala revizija, kažejo, da je vedno bolj poudarjena obveznost senata, da aktivno vključuje stranke v organizacijo ustne obravnave (npr. način izvedbe in uporabe tehnologije). S tem namenom se mora senat predhodno posvetovati s strankami, kar bo lahko storil korespondenčno ali v okviru posebnega pripravljalnega sestanka oz. posebne case managment konference v smislu novega 25. člena LAP 2023. Pri odločitvi mora senat upoštevati tudi relevantne okoliščine zadeve, saj 32. člen LAP 2023 posebej poudari tudi "upravičene interese in pričakovanja strank", kar signalizira, da je ustna obravnava na daljavo (remote) izjema, in ne pravilo.
Vprašanje stroškov arbitražnega postopka je bistveno za stranke in hkrati vpliva na učinkovit potek arbitražnega postopka. S tem je povezana sprememba v petem odstavku 45. člena LAP 2023, ki pomeni izpeljavo načela dobre vere kot kriterija odločanja senata o razporeditvi stroškov. Gre za novost, ki pomeni, da se pri vprašanju razporeditve stroškov poleg dosedanjega načela uspeha upošteva tudi načelo dobre vere. Izhodišče za takšen pristop je bilo dejstvo, da je bistvena prednost arbitražnega postopka njegova hitrost in učinkovitost, k čemur prispevajo vsi udeleženci postopka, tako arbitri kot tudi stranke. Arbitri v okviru načrtovanja in organizacije postopka ter stranke v okviru spoštovanja in dobrovernega izvajanja procesnih pravic. Korektiv za neustrezen prispevek arbitrov ima institucija pri odločanju o višini plačila arbitra. Korektiv za kršenje načela dobre vere in poštenja pri izvrševanju procesnih pravic strank pa je v rokah senata. Moderni trendi institucionalne arbitraže pokažejo, da se prispevek strank k hitrosti in učinkovitosti postopkov pojavlja v arbitražnih pravilih kot dodatno merilo poleg splošnega pravila "loser pays" (načelo uspeha). Omenjena sprememba upoštevanja načela dobre vere hkrati pomeni izpeljavo načela proceduralne dobre vere, ki ga ureja 21. člen LAP in ga v pravilih poznamo že od leta 2014, zaradi česar ne predstavlja presenečenja za stranke.
Ena bistvenih novosti LAP 2023 je ureditev razkritja financiranja stroškov arbitraže s strani tretjih oseb (third-party funding). Gre za možnost financiranja, ki se ga pogosto poslužijo stranke, ki niso zmožne kriti stroškov postopka, v zadnjem času pa vse več tudi finančno dobro stoječe stranke, saj daje možnost izognitve stroškovnemu tveganju pravdanja. Prisotnost financiranja s strani tretjih (TPF) v arbitraži lahko privede do navzkrižja interesov predvsem v razmerju med arbitri in financerjem (analogno konfliktu interesov med arbitrom in odvetnikom stranke). Zato je ključno, da stranka morebitno financiranje in identiteto financerja razkrije takoj, ko je to mogoče, da se lahko sprejmejo vsi ukrepi za zagotovitev nepristranskosti in neodvisnosti arbitrov in integritete postopka.
Ureditev TPF v LAP 2023 predstavlja aktualnost, saj podobno ureditev poznajo tudi druge arbitražne institucije. TPF ureja 16. člen, ki določa, da "mora vsaka stranka nemudoma obvestiti Stalno arbitražo, senat in ostale stranke o obstoju in identiteti katerekoli tretje osebe, s katero je sklenila dogovor o financiranju zahtevkov ali obrambe in v skladu s katerim ima ta tretja oseba ekonomski interes na izidu postopka". Gre za princip minimalnega urejanja, ki ga omogoča podrobnejša ureditev v Smernicah za arbitre,3 katerih revizija je trenutno v teku.
Novi tretji odstavek 21. člena LAP 2023 ureja institut administrativnega tajnika arbitražnega senata. Ureditev sledi trenutnim smernicam za arbitre, ki ta institut že urejajo, in potrebam v praksi. Pravila določajo, da je pri imenovanju treba spoštovati soglasje strank in smiselno upoštevati pravila o neodvisnosti in nepristranskosti arbitrov. Zaradi te novosti so bile potrebne tudi spremembe drugih členov LAP 2023, na primer v okviru stroškov senata (člen 45/1/iii), izključitve odgovornosti (člen 52) in zaupnosti (člen 50).
Nadaljevanje članka za naročnike >> Žana Cerjak: Nova Ljubljanska arbitražna pravila
>> ali na portalu Pravna praksa, št. 25, 2023
>> Še niste naročnik? Preverite uporabniške pakete!
-------------------------------------------
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
