Zahtevki potrošnikov zaradi neskladnosti blaga po novem zakonu o varstvu potrošnikov

Ureditev odgovornosti prodajalca (na podlagi prodajne pogodbe) za skladnost blaga se nanaša tudi na digitalno vsebino ali digitalno storitev. Neposredno je prenesen 5. člen Direktive 2019/771/EU, ki določa obveznost prodajalca za dobave skladnega blaga. Skladnost blaga se ocenjuje na podlagi subjektivnih in objektivnih zahtev za skladnost, opredeljenih v zakonu.

Subjektivne zahteve za skladnost blaga,⁶ ko je v celoti je prenesen 6. člen Direktive 2019/771/EU. Blago je subjektivno skladno:

- če ustreza opisu, vrsti, količini in kakovosti ter ima funkcionalnost, združljivost, interoperabilnost in druge lastnosti, kot je zahtevano v prodajni pogodbi;

- če je je primerno za poseben namen, za katerega ga potrošnik potrebuje in s katerim je potrošnik seznanil prodajalca najpozneje ob sklenitvi prodajne pogodbe, prodajalec pa je s tem soglašal;

- če je dobavljeno skupaj z vsemi dodatki in navodili, vključno z navodili za namestitev, kot je določeno v prodajni pogodbi, ter je posodobljeno, kot je določeno v prodajni pogodbi.

Objektivne zahteve za skladnost blaga,⁷ ko se v celoti je prenašajo določbe prvega in drugega odstavka 7. člena Direktive 2019/771/EU, in sicer:

- blago mora ustrezati namenom, za katere se običajno uporablja blago iste vrste, pri čemer je treba, kadar je to primerno, upoštevati druge predpise, tehnične standarde ali v primeru neobstoja takih tehničnih standardov panožne kodekse ravnanja, ki se uporabljajo za posamezni sektor;

- blago mora biti take kakovosti in ustrezati opisu vzorca ali modela, ki ju je prodajalec dal na razpolago potrošniku pred sklenitvijo prodajne pogodbe, kadar je to primerno;

- blago mora biti dobavljeno skupaj s takimi dodatki, vključno z embalažo, navodili za namestitev ali drugimi navodili, za katere lahko potrošnik razumno pričakuje, da jih bo prejel, kadar je to primerno;

- blago mora biti take količine ter imeti značilnosti in druge lastnosti, vključno v zvezi s trajnostjo, funkcionalnostjo, združljivostjo in varnostjo, kot je običajno za blago iste vrste.

Objektivne zahteve za skladnost blaga z digitalnimi elementi opredeljuje 74. člen ZVPot-1. Določa, da mora v tem primeru prodajalec zagotoviti, da je potrošnik obveščen o posodobitvah, vključno z varnostnimi posodobitvami, ki so potrebne za ohranjanje skladnosti blaga z digitalnimi elementi in so mu tudi dobavljene v obdobju, opredeljenem v zakonu.

Prodajalec ne jamči za skladnost blaga, ki je posledica neizpolnjevanja objektivnih zahtev za skladnost blaga, če je potrošnika ob sklenitvi prodajne pogodbe o odstopanju posebej obvestil ter je potrošnik ob sklenitvi prodajne pogodbe izrecno in ločeno sprejel to odstopanje.

Posebej zakon določa primere neskladnosti zaradi nepravilne namestitve, saj ta v vsakem primeru predstavlja neskladnost blaga, kot to določa 8. člen Direktive 2019/771/EU. Prodajalec je odgovoren v vsakem primeru, če je namestitev sestavni del prodajne pogodbe in jo izvede ali je zanjo odgovoren. Prav tako je prodajalec odgovoren za neskladnost blaga, če potrošnik blago, ki ga mora namestiti sam, nepravilno namesti zaradi pomanjkljivih navodil za namestitev, ki jih je zagotovil prodajalec.

Iz sodne prakse⁸ so znani primeri pomanjkljivih navodil ali navodil, ki niso v celoti prevedena v slovenski jezik.⁹ Navodila morajo biti jasna in razumljiva za potrošnika, to je za povprečno skrbnega človeka.

Nično je pogodbeno določilo o omejitvi ali izključitvi odgovornosti prodajalca za neskladnost blaga, kot je določena z ZVPot-1.

Prodajalec blaga (in blaga z digitalnimi elementi) odgovarja za vsako neskladnost blaga, ki obstaja ob dobavi blaga in se pokaže v dveh letih od dobave blaga. V primeru prodaje rabljenega blaga se lahko prodajalec in potrošnik dogovorita za krajši rok odgovornosti prodajalca, vendar ta rok ne sme biti krajši kot eno leto.

V celoti je prenesena določba 11. člena Direktive 2019/771/EU, s katero je določena izpodbojna domneva, da je neskladnost blaga obstajala že v času dobave, če se ta pokaže v enem letu od dobave blaga,¹⁰ razen če prodajalec dokaže drugače ali če ta domneva ni združljiva z naravo blaga ali naravo neskladnosti. V obdobju enega leta od dobave mora zato potrošnik dokazati samo, da blago ni skladno, ni pa mu treba dokazati, da je neskladnost dejansko obstajala v relevantnem času za ugotovitev skladnosti. Dokazno breme je tako prevaljeno na prodajalca, saj mora prodajalec dokazati, da neskladnost takrat ni obstajala, če želi izpodbiti zahtevek potrošnika. V nekaterih primerih pa je lahko domneva, da je neskladnost obstajala v relevantnem času za ugotovitev skladnosti, nezdružljiva z naravo blaga ali naravo neskladnosti. To lahko velja za primere hitro pokvarljivega blaga ali blaga, namenjenega enkratni uporabi. So pa primeri, ko napaka ni združljiva z naravo neskladnosti, in sicer ko je očitno, da gre za napake, ki so nastale po nakupu blaga oziroma zaradi nepravilne ali slabe uporabe blaga s strani potrošnika.

Največja novost je t. i. kaskadno uveljavljanje jamčevalnih zahtevkov (na podlagi 13. člena Direktive 2019/771/EU), saj prejšnji zakon¹¹ tega ni poznal in je lahko potrošnik prosto izbiral med jamčevalnimi zahtevki.

Po novem mora torej potrošnik v primeru neskladnosti blaga, o kateri je obvestil prodajalca, najprej od prodajalca zahtevati brezplačno vzpostavitev skladnosti blaga.

Vzpostavitev skladnosti

Potrošnik lahko od prodajalca zahteva, da v razumnem roku od trenutka, ko prodajalca obvesti o neskladnosti, ki ni daljši od 30 dni, brezplačno vzpostavi skladnost blaga brez znatnih nevšečnosti za potrošnika, pri čemer se upoštevata zlasti narava blaga in namen, za katerega potrošnik blago potrebuje. Rok 30 dni se lahko podaljša na najkrajši čas, ki je potreben za dokončanje popravila ali zamenjave, vendar za največ 15 dni. Pri določitvi podaljšanega roka se upoštevajo narava in kompleksnost blaga, narava in resnost neskladnosti ter napor, ki je potreben za dokončanje popravila ali zamenjave. O številu dni za podaljšanje roka in razlogih za njegovo podaljšanje prodajalec obvesti potrošnika pred potekom 30-dnevnega roka.

Za brezplačno vzpostavitev skladnosti mora prodajalec nositi plačilo potrebnih stroškov, ki nastanejo pri vzpostavitvi skladnosti blaga, zlasti stroške pošiljanja, prevoza, dela ali materiala.

Načeloma lahko potrošnik poljubno izbere med popravilom blaga in zamenjavo blaga z novim brezhibnim blagom, razen če:

- je izpolnitev izbranega jamčevalnega zahtevka nemogoča;

- je izpolnitev izbranega jamčevalnega zahtevka predstavlja nesorazmerne stroške za prodajalca v primerjavi z drugim jamčevalnim zahtevkom ob upoštevanju vseh okoliščin. Pri tem se upošteva zlasti vrednost, ki bi jo imelo blago, če ne bi bilo neskladno, pomen neskladnosti in možnost, da bi se potrošniku brez znatnih nevšečnosti zagotovil drug jamčevalni zahtevek.

Prodajalec lahko zavrne potrošnikov jamčevalni zahtevek za vzpostavitev skladnosti blaga:

- če popravilo in zamenjava nista mogoča;

- če bi mu ob upoštevanju vseh okoliščin vzpostavitev skladnosti povzročila nesorazmerne stroške.

Kadar je za vzpostavitev skladnosti potrebno popravilo ali zamenjava blaga, mora potrošnik blago dati na voljo prodajalcu, in sicer na njegove stroške. Kadar je treba blago, ki je bilo nameščeno v skladu z njegovo naravo in namenom, preden se je pokazala neskladnost, za namene popravila ali zamenjave blaga odstraniti, obveznost popravila ali zamenjave blaga vključuje tudi odstranitev neskladnega blaga in namestitev nadomestnega ali popravljenega blaga oziroma kritje stroškov te odstranitve in nove namestitve.

Potrošniku ni treba plačati za običajno uporabo zamenjanega blaga v obdobju pred zamenjavo. Lahko pa zadrži plačilo preostalega dela kupnine ali dela tega preostalega dela kupnine, dokler prodajalec ne izpolni svoje obveznosti, in sicer mora z izjavo prodajalca obvestiti o svoji odločitvi.

V vsakem primeru ima potrošnik v zvezi z uveljavljanjem jamčevalnega zahtevka tudi odškodninski zahtevek do prodajalca, in sicer lahko zahteva povračilo stroškov materiala, nadomestnih delov, dela, prenosa in prevoza blaga.

Jamčevalni zahtevek na znižanje kupnine ali odstop od prodajne pogodbe

Ta jamčevalni zahtevek ima potrošnik v naslednjih primerih:

- prodajalec ni popravil ali zamenjal blaga ali, kadar je to ustrezno, ni končal popravila ali izvedel zamenjave blaga v skladu s pravili ZVPot-1 oziroma je zavrnil potrošnikov jamčevalni zahtevek za vzpostavitev skladnosti blaga;

- neskladnost obstaja, čeprav je prodajalec poskušal vzpostaviti skladnost;

- narava neskladnosti je tako resna, da upravičuje takojšnje sorazmerno znižanje kupnine ali odstop od prodajne pogodbe;

- prodajalec je izjavil ali pa je iz okoliščin očitno, da prodajalec ne bo vzpostavil skladnosti blaga v razumnem roku ali brez znatnih nevšečnosti za potrošnika.

Kadar se neskladnost nanaša le na del blaga, dobavljenega na podlagi prodajne pogodbe, in obstaja razlog za odstop od prodajne pogodbe, lahko potrošnik odstopi od prodajne pogodbe v zvezi s tem blagom in katerimkoli drugim blagom, ki ga je pridobil skupaj z neskladnim blagom, če od potrošnika ni mogoče razumno pričakovati, da bo obdržal le blago, ki je skladno...

Nadaljevanje članka za naročnike >> Dida Volk,  Zahtevki potrošnikov zaradi neskladnosti blaga po novem zakonu o varstvu potrošnikov
>> ali na portalu Pravna praksa, št. 17, 2023

>> Še niste naročnik? Preverite uporabniške pakete!
---------------------------------------
Opombe: