Zastopanje stranke s strani odvetnika, zaposlenega v odvetniški družbi

Obligacijski zakonik (OZ)³ definira pooblastilo kot upravičenost za zastopanje, ki jo da pooblastitelj s pravnim poslom pooblaščencu,⁴ pri čemer obstoj in obseg pooblastila nista odvisna od pravnega razmerja, ki je bilo podlaga zanj, kot pooblaščenec pa lahko nastopa tudi pravna oseba.⁵ Pri tem so pooblaščencu dovoljeni samo tisti pravni posli, za katere je pooblaščenec pooblaščen, če pa je pooblaščencu dano splošno pooblastilo, so mu dovoljeni samo pravni posli, ki spadajo v redno poslovanje.⁶ Pooblaščenec mora dobiti posebno pooblastilo za vsak posamezen primer za nekatere pravne posle, in sicer za prevzem menične obveznosti, sklenitev pogodbe o poroštvu, o poravnavi, o odtujitvi ali obremenitvi nepremičnin, za pričetek spora ali sklenitev arbitražnega sporazuma in za odpoved kakšni pravici brez povračila.⁷

V 80. in 81. členu OZ ureja dve vrsti posebnega, tj. poslovnega pooblastila, in sicer pooblastilo po zaposlitvi in pooblastilo trgovskega potnika. Za predmetni prispevek je relevantno predvsem pooblastilo po zaposlitvi. Glede tega 80. člen OZ določa, da imajo osebe, ki na podlagi pogodbe z gospodarsko družbo ali samostojnim podjetnikom posameznikom opravljajo tako delo, da je z njimi zvezano sklepanje ali izpolnjevanje določenih pogodb, kot so prodajalci v trgovinah, osebe, ki opravljajo določena dela v gostinstvu, delavci pri poštnih in bančnih okencih in podobni, s tem pravico skleniti in izpolniti take pogodbe.

Skladno s prvim odstavkom 32. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1)⁸ gospodarsko družbo zastopajo osebe, ki so določene z zakonom ali ustanovitvenimi dokumenti družbe na podlagi zakona (to so zakoniti zastopniki družbe). Določba 80. člena OZ torej v razmerju do omenjene določbe prvega odstavka 32. člena ZGD-1 razširja krog oseb, ki lahko pravno veljavno izražajo voljo gospodarske družbe v pravnem prometu.⁹ Namen pravil o pooblaščencih po zaposlitvi pa je varstvo pravnega prometa in tretjih oseb, ki prihajajo v stik z določenimi poklici.¹⁰

Pooblastilo po zaposlitvi predstavlja izjemo od splošnega pravila OZ, da izjava volje, ki jo poda pooblaščenec brez izrecnega pooblastila, nima učinkov za zastopanega, zaradi česar je treba določbo 80. člena OZ načeloma tolmačiti restriktivno.¹¹ Še posebna previdnost pa je potrebna pri širitvi pravila na primere, ki jih določba 80. člena OZ izrecno ne omenja.¹²

Obseg pooblastil pooblaščenca po zaposlitvi je odvisen od njegovega delovnega področja.¹³ Merila za določitev obsega pooblastil pooblaščenca po zaposlitvi so objektivna, kar pomeni, da je treba ugotoviti, kateri posli glede na poslovne običaje in prakso sodijo v delokrog posameznega zaposlenega¹⁴ (tj. ali je običajno oziroma pričakovano, da ima pri izvrševanju določenih del oseba upravičenje za sklepanje poslov določene vrste),¹⁵ prav tako pa je treba upoštevati okoliščine, ki posamezno ravnanje spremljajo.¹⁶ Izpostaviti pa je treba, da je institut pooblastila po zaposlitvi namenjen raznolikim (in ne nujno množičnim istovrstnim) delom (tudi sklepanju zahtevnejših poslov),¹⁷ ki jih ni mogoče izčrpno našteti.¹⁸

Če je za določeno osebo mogoče ugotoviti, da gre za pooblaščenca po zaposlitvi, potem v razmerju do tretjih oseb ni relevantno, kakšna upravičenja je tej osebi zaupala gospodarska družba (oziroma drug subjekt, za katerega se uporabljajo pravila o pooblaščencih po zaposlitvi). Morebitne omejitve pooblastil pooblaščenca po zaposlitvi so praviloma interne narave in veljajo le v razmerju med gospodarsko družbo oziroma drugim subjektom (tj. pooblastiteljem) in zaposlenim (tj. pooblaščencem po zaposlitvi).¹⁹

V praksi se pogosto zgodi, da stranke za zastopanje v pravnem prometu podajo splošno oziroma posebno pooblastilo odvetniški družbi, ki vključuje tudi sklepanje pravnih poslov oziroma podajanje drugih pravno zavezujočih izjav volje v imenu in za račun stranke. Takšne situacije so med drugim običajne v primerih, ko odvetniška družba stranko zastopa v sporu s tretjo osebo, oziroma v primerih (predvsem tujih) gospodarskih družb, ki podajo pooblastilo odvetniški družbi za urejanje različnih pravnih razmerij takšne stranke v Sloveniji (na primer korporacijskopravne zadeve, sklepanje pravnih poslov, za katere se zahteva posebna obličnost, in drugih pravnih poslov).

Pooblastilo, ki ga stranka poda odvetniški družbi, se (običajno) glasi na odvetniško družbo kot tako. V določenih primerih²⁰ se zato pojavlja vprašanje, kdo je upravičen ravnati v imenu pooblaščenca (tj. odvetniške družbe), in sicer ali to vključuje zgolj zakonite zastopnike odvetniške družbe (tj. njenega poslovodjo oziroma direktorja) ali vključuje tudi druge odvetnike, zaposlene pri odvetniški družbi. Iz tega razloga se je v praksi nekaterih odvetniških družb iz previdnosti vzpostavila praksa, da v pooblastilu, ki ga stranka poda odvetniški družbi, poleg navedbe odvetniške družbe kot pooblaščenca poimensko navedejo tudi nekatere ali vse pri odvetniški družbi zaposlene osebe, ki bodo v imenu pooblaščenca (tj. odvetniške družbe) zastopale pooblastitelja (tj. stranko). V zvezi s tem pa se pojavlja vprašanje, ali je takšna poimenska navedba zaposlenih sploh potrebna in ali je stranka kot pooblastitelj tisti subjekt, v katerega pristojnosti je, da določi oziroma pojasni, kdo je upravičen za delovanje v imenu pooblaščenca pri zastopanju pooblastitelja.

Pravna oseba, kar je tudi odvetniška družba, je pravna fikcija, zato se njeno delovanje v zunanjem svetu nujno odraža prek delovanja fizičnih oseb, ki v pravni osebi tvorijo njen personalni substrat.²¹ Dejanja, ki so potrebna za opravo določenega posla, vedno opravijo fizične osebe, ki tvorijo personalni substrat pravne osebe, pri čemer pa v pravnem pomenu velja, da je tak posel osebno opravil mandatar, ki je organiziran kot pravna oseba.²² Tudi pri odvetniški družbi v okviru zastopanja strank dejanja, potrebna za njeno zastopanje, opravijo v odvetniški družbi zaposleni odvetniki oziroma, če to dopuščajo relevantni predpisi, odvetniški kandidati oziroma pripravniki.

Prvi odstavek 2. člena Zakona o odvetništvu (ZOdv)²³ določa, da odvetnik v okviru opravljanja odvetniškega poklica:

1. pravno svetuje,

2. zastopa in zagovarja stranke pred sodišči in drugimi državnimi organi,

3. sestavlja listine in

4. zastopa stranke v njihovih pravnih razmerjih.

Skladno s tretjim odstavkom 3. člena ZOdv določbe ZOdv, ki se nanašajo na odvetnika kot posameznika, veljajo tudi za odvetniško družbo, če ZOdv ne določa drugače. Po prvem in drugem odstavku 4. člena ZOdv pa lahko odvetnik opravlja svoj poklic:

a) individualno,

b) v odvetniški družbi ali

c) na podlagi delovnega razmerja pri odvetniku ali v odvetniški družbi.

Nadaljevanje članka za naročnike >> mag. Martin Čarni, Zastopanje stranke s strani odvetnika, zaposlenega v odvetniški družbi
>> ali na portalu Pravna praksa, št. 14, 2023

>> Še niste naročnik? Preverite uporabniške pakete!
-------------------------------------------------
Opombe: