"Neromantična" predporočna pogodba

Iz registra pogodb o ureditvi premoženjskopravnih razmerij, ki ga vodi Notarska zbornica Slovenije, izhaja, da je bila prva predporočna pogodba vpisana že na dan uveljavitve DZ. Od dne uveljavitve DZ do konca leta 2022 je bilo v register vpisanih 440 predporočnih pogodb,⁴ pričakovati pa je trend povečevanja sklepanja predporočnih pogodb. Institut je namreč v javnosti čedalje bolj prepoznaven, prav tako pa tudi prednosti, ki jih prinaša z možnostjo izključitve zakonitega premoženjskega režima in sledenjem potrebam ter željam zakoncev oziroma partnerjev v skladu z načelom avtonomije.

S predporočno pogodbo se lahko pogodbeno uredijo premoženjska razmerja med zakoncema. Določbe DZ ne določajo natančno vsebine predporočne pogodbe, tako da je ta prepuščena zakoncema oziroma partnerjema skladno z njunimi željami in cilji. Pomembno pa je, da v predporočni pogodbi ni določb, ki nasprotujejo ustavi, prisilnim predpisom ali moralnim načelom, saj se lahko v tem primeru uveljavlja ničnost take določbe.⁵

Par lahko s predporočno pogodbo sporazumno uredi tako premoženjska razmerja za čas trajanja njune zveze kakor tudi za primer razveze oziroma razpada skupnosti. Del pogodbe je lahko tudi sporazum o medsebojnem preživljanju in sporazum o preživnini za primer razveze zakonske zveze.⁶

Začetek učinkovanja

Začetek učinkovanja predporočne pogodbe je odvisen od dneva njene sklenitve. Če je predporočna pogodba sklenjena pred sklenitvijo zakonske zveze, učinkuje z dnem sklenitve zakonske zveze ali z dnem po sklenitvi zakonske zveze, ki ga bodoča zakonca določita v predporočni pogodbi. Če predporočno pogodbo sklepata zakonca, velja pogodbeni premoženjski režim od dne sklenitve predporočne pogodbe, če se v njej ne dogovorita drugače.

Predporočno pogodbo pa lahko skleneta tudi partnerja, ki se sicer ne nameravata poročiti, želita pa urediti medsebojna premoženjskopravna razmerja. Pogodba v tem primeru učinkuje od dne sklenitve in vpisa v register pogodb o ureditvi premoženjskopravnih razmerij dalje.

Predporočno pogodbo je možno v času veljave tudi spremeniti. Sprememba se zabeleži v registru pogodb o ureditvi premoženjskopravnih razmerij. Prav tako je možno pri notarju, pri katerem je bila sklenjena predporočna pogodba, vložiti zahtevo za vpis prenehanja veljavnosti pogodbe o ureditvi premoženjskopravnih razmerij. Zahtevo lahko podata zakonca oziroma partnerja, ki sta sklenila predporočno pogodbo, ali njuni pravni nasledniki.

Obličnost in register pogodb o ureditvi premoženjskopravnih razmerij

Za veljavnost predporočne pogodbe se zahteva sklenitev v obliki notarskega zapisa.⁷ Če predmetna zahteva ni izpolnjena, je pogodba nična. Pomen zahtevane obličnosti temelji na zaščiti pravnega prometa, interesov tretjih oseb ter, najpomembneje, zaščiti interesov strank pogodbe, za kateri se predvideva, da jima lahko tesna osebna in čustvena navezanost zamegli presojo pri razpolaganju s svojim premoženjem.⁸

Predporočno pogodbo je treba vpisati v register pogodb o ureditvi premoženjskopravnih razmerij. To je računalniško vodena zbirka podatkov, ki jo vodi Notarska zbornica Slovenije.

Register pogodb o ureditvi premoženjskopravnih razmerij vsebuje zaporedno številko in datum vpisa, osebno ime zakoncev ali partnerjev, EMŠO oziroma datum, kraj in državo rojstva za zakonca ali partnerja, ki je tuj državljan, naslov stalnega oziroma začasnega prebivališča zakoncev ali partnerjev, osebno ime in sedež notarja, ki hrani pogodbo o ureditvi premoženjskopravnih razmerij, datum sklenitve, datum začetka učinkovanja, podatke o datumu morebitne spremembe in podatke o morebitnem datumu prenehanja veljavnosti pogodbe. Podatki v registru se hranijo trajno in se uporabljajo ter zbirajo za izkazovanje obstoja predporočne pogodbe.

Register je javno dostopen v delu, ki vsebuje imena, priimke ter naslove pogodbenih strank, datum vpisa in začetka veljavnosti pogodbe ter podatke o notarju, ki hrani pogodbo. Če predporočna pogodba ni vpisana v register, se v razmerju do tretjih oseb domneva, da velja za premoženjska razmerja med zakoncema oziroma partnerjema zakoniti premoženjski režim.⁹

Skladno z določbo šestega odstavka 85. člena DZ morata zakonca/bodoča zakonca pred sklenitvijo predporočne pogodbe drug drugega seznaniti s svojim premoženjskim stanjem, sicer je pogodba izpodbojna. Po splošnih pravilih civilnega prava lahko izpodbojnost uveljavlja zakonec oziroma partner v enem letu po tem, ko je izvedel za okoliščine v zvezi z drugačnim premoženjskim stanjem drugega zakonca, vendar najpozneje tri leta po sklenitvi pogodbe.¹⁰

Določbe DZ se v delu ureditve premoženjskopravnih razmerij med zakonci smiselno uporabljajo tudi za zunajzakonske partnerje in prav tako za istospolne partnerje ne glede na to, ali je istospolna partnerska zveza sklenjena ali ne.

Glede na to, da institut v javnosti še ni tako zaživel in v slovenskem prostoru še ni zelo poznan, svetujem, da pogodbo, če se zakonca oziroma partnerja zanjo odločita, sestavi pravni strokovnjak, bodisi odvetnik bodisi notar.

Pomembno je, da se partnerja pred pripravo predporočne pogodbe pogovorita, izrazita svoje želje glede vsebine, se po potrebi o vsebini posvetujeta z odvetnikom, ki nato želje skladno z veljavnimi predpisi vnese v pravno obliko.

Za veljavnost pogodbe, kot že navedeno, je obvezen notarski zapis pogodbe. Notar mora skladno z določbo 87. člena DZ pred sklenitvijo predporočne pogodbe zakonca oziroma partnerja seznaniti z zakonitim premoženjskim režimom in ju poučiti¹¹ o premoženjskih pravicah in obveznostih, ki izhajajo iz DZ. Pred sklenitvijo pogodbe mora notar zakoncema oziroma partnerjema nepristransko svetovati in se prepričati, da sta oba v celoti razumela pomen in pravne posledice vsebine pogodbe, ki jo želita skleniti, prav tako pa se mora prepričati, da vsebina pogodbe ne nasprotuje ustavi, prisilnim predpisom ali moralnim načelom. Notar mora zakonca oziroma partnerja seznaniti tudi z registrom pogodb o ureditvi premoženjskopravnih razmerij in s podatki, ki se vanj vpisujejo, ter ju poučiti, da se pogodba vpiše v register in o pravnih posledicah takšnega vpisa.

Cena storitve priprave pogodbe je odvisna od vrednosti premoženja, ki je predmet pogodbe, in glede na vrednost premoženja, ki je predmet pogodbe, sorazmerno narašča...

Nadaljevanje članka za naročnike >> Vrsajković Blažka, "Neromantična" predporočna pogodba
>> ali na portalu Pravna praksa, št. 4, 2023

>> Še niste naročnik? Preverite uporabniške pakete!

--------------------------------------------------