Pa ni tale zapis namenjen kakršni koli samopromociji, temveč dogodku, ki se je zgodil ob delavnici in ki (ponovno) terja širšo razpravo.
Dogodek je bil (sicer na našo žalost) bolj ali manj ekskluziven. Pa dobro: zunaj je bilo lepo vreme, bližal se je vikend … Navkljub množici vabil je bilo prvi dan v publiki kakšnih pet ljudi in še od tega vsaj pol »domačih«. Četudi so bile predstavitve nadvse zanimive in tudi debata pestra. Delovni jezik je zavoljo gostje in tujega financiranja bil angleški, smo se pa tudi pogovarjali slovensko. A naslednjega dne je dekan MLC po elektronski pošti prejel naslednje sporočilo:
»Zadeva: Delavnica - kršitev javne rabe slovenščine
Spoštovani,
žal smo bili šele danes zjutraj seznanjeni, da bo danes in jutri potekala delavnica v okviru projekta Naj najboljši(a) odloča!, ki jo pripravljate skupaj s Prudentio, inštitutom za gospodarsko pravo in človekove pravice (za katerega nismo uspeli najti kontaktnega e-naslova, zato pišem samo vam). V vašem obvestilu oziroma vabilu piše, da bosta delavnici potekali v angleškem jeziku, po potrebi pa boste poskrbeli za prevajanje v slovenski jezik. Dolžni smo vas opozoriti na verjetno kršitev predpisov o javni rabi slovenščine. Skladno s 24. in 25. členom Zakona o javni rabi slovenščine (Uradni list RS, št. 86/04 in št. 8/10) morajo vse javne prireditve potekati v slovenskem jeziku, mednarodne pa lahko ob uporabi slovenščine potekajo dodatno tudi v tujem jeziku. Torej mora biti v vašem primeru obvezno zagotovljeno prevajanje iz angleščine v slovenščino ali če to ni mogoče, vsaj sprotno povzemanje povedanega in predstavljenega v angleščini. Že iz vabila je razvidno, da je delavnica namenjena slovenskemu občinstvu in udeležba tujega predavatelja (ob dveh slovenskih) in morebitnih tujih udeležencev ne opravičuje tega, da bi bil lahko delovni jezik dogodka tuji jezik. Ob nespoštovanju zakonskih določil bomo morali obvestiti Inšpektorat RS za kulturo in medije, ki bo ukrepal v okviru svojih pristojnosti.
Prosimo za vaš odgovor. (Služba za slovenski jezik, Ministrstvo za kulturo)«
Nisem mogel verjeti, ko sem tole prebral!?! Najprej sem pomislil na kakšnega »prijatelja«, ki se je spet enkrat poigral s poleni. Nato pa sem pričel verjeti, da se na Ministrstvu za kulturo (v povezavi z inšpekcijo) res ukvarjajo z nekakšno internetno jezikovno policijo. … Ob pomoči »prijateljev«, seveda. Pa saj imajo navsezadnje za to tudi pravno podlago v gornjem zakonu in če tega ne bi počeli, bi ravnali nezakonito.
A poanta je drugje! Tudi sam se strinjam s tem, da v poplavi angleščine moramo skrbeti tudi za razvoj slovenske strokovne in znanstvene terminologije. Toda po moje ne na takšen, špiceljsko-inšpekcijski način. Kajti situacija izpade vsaj komično, če že ne groteskno (glede na »množičnost« avdience v našem primeru).
Za nespoštovanje omenjenega zakona je za pravne osebe (kar Prudentia in MLC sta) zagrožena kazen celo od nekje 4.000 do 40.000 evrov! Če ne bi na dogodku vendarle povzemali tudi v slovenščini (četudi so vsi znali zelo dobro angleško!), sicer po svoji dobri volji, bi nas to lahko vse skupaj globoko pahnilo v dolgove. Potem pa bi resnično razmislili, če bomo še kdaj zaprosili za kakšno tujo dotacijo in kakšnega tujca povabili v našo deželico.
Šalo na stran. Takšen način zaščite naše materinščine se mi zdi popolnoma napačen in neživljenjski. Še bolj nas namreč potiska na evropsko provinco, kar se tudi vidi v našem visokem šolstvu, ki je od najbolj razvitega sveta vse dlje oziroma se mu ne približuje, kot bi si vsi želeli.
Bistveno bolj učinkovit tudi na tem področju pa bi bil namesto palice – korenček. Na primer več subvencij za prevode tujih strokovnih in znanstvenih del v slovenščino, da bi resno bogatili svoj materni jezik – ne pa na neki mini-delavnici, kjer sprotno povzemanje pogovora par ljudi v drug jezik, ki ni jezik pogovora, in pojasnjevanje v drugemu jeziku, kar so udeleženci razumeli že v prvem jeziku, zgolj – reda radi – izpade kot nekakšen dogodek v mestu Gogi.
Toda zadeve so kljub temu resne. Ob vsesplošni javnoproračunski luknji bodo znanstveniki za svoje, kar se zdaj vse bolj imenuje globalno preživetje, tako ali tako pisali vedno bolj izključno v angleščini, kar se najbrž že tudi dogaja. Na ta način – ob fizičnem – verjetno lahko govorimo že tudi o jezikovnem begu možganov. In pri tem izpade domača jezikovna policija kot nekakšna mravlja, ki želi ustaviti slona.
Pa nisem pesimist, saj verjamem, da bo slovenščina preživela tudi to bitko, kot je že vse tiste v tisočletni zgodovini. Ne zavoljo jezikovne palice in sile, temveč, ker je (tudi njena strokovna in znanstvena raba) motivirana iz našega srca.
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
