Kakšne so ustavnopravne posledice zavrnitvenega referenduma? Na to vprašanje zelo jasno odgovarja 25. člen Zakona o referendumu in ljudski iniciativi (ZRLI). Eno leto po razglasitvi odločitve na referendumu Državni zbor ne sme sprejeti zakona, ki bi bil vsebinsko v nasprotju z odločitvijo volivcev. Drži. Ampak kaj pa tedaj, ko Ustavno sodišče dopusti referendum o zakonu, ki vsebuje tudi določbe, glede katerih je referendumsko odločanje po sami Ustavi izključeno?
Tako vprašanje se bo neposredno postavilo, če bo Zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije (ZIURS, EPA 15-X) na referendumu 6. decembra 2026 nasprotovala večina volivcev ob hkratni izpolnjenosti pogoja iz naslova zavrnitvenega kvoruma.
To je priznalo tudi Ustavno sodišče v zadnji vsebinski, 64. točki svoje odločbe U-I-106/26. Zapisalo je, da v tistem postopku ni presojalo vprašanja, v kolikšnem obsegu bi bil Državni zbor v primeru zavrnitve ZIURS na referendumu vezan na omejitev iz 25. člena ZRLI. Tako je po lastnih besedah ravnalo, ker da »se [to vprašanje] v tem postopku ne postavlja«.
Hecno. Če se to vprašanje v tistem postopku ni postavljalo, zakaj pa ga je potem Ustavno sodišče na koncu svoje odločbe sploh omenilo?! Če nečesa ni, potem tega ni in tudi ni nobene potrebe govoriti o tem, da nečesa ni.
Resnica je seveda drugje. To vprašanje se še kako postavi in v svojo presojo bi ga moralo kot njen konstitutivni element vključiti tudi Ustavno sodišče, saj sicer presoje zares ne bi moglo prepričljivo opraviti.
Ker se je Ustavno sodišče tega zavedalo, pa kljub temu vprašanja ni odprlo in je nanj še toliko manj odgovorilo, je moralo že iz razloga sodne dostojnosti na koncu vsaj nekaj malega izustiti tudi o tem.
Kakor koli že, vprašanje ostaja in bo nanj, slej ko prej, treba odgovoriti. Po mojem trdnem prepričanju je odgovor lahko en sam.
Kot je splošno znano, 90. člen Ustave določa štiri skupine zakonov, o katerih referenduma ni dopustno razpisati. V teh štirih izrecno naštetih primerih, kot je že zdavnaj odločilo Ustavno sodišče v odločbi U-II-1/15, pravica do referenduma sploh ne obstaja.
V zvezi z zakonskimi določbami, glede katerih na podlagi 90. člena Ustave referenduma ni dopustno razpisati, ne more veljati prepoved iz 25. člena ZRLI. Še bolj enostavno in plastično. Glede določb zakona, ki so nereferendabilne, prepoved takojšnjega sprejema zakona, ki bi bil vsebinsko v nasprotju z odločitvijo volivcev, ne obstaja. Če v zvezi s konkretnimi zakonskimi določbami po sami Ustavi človekove pravice do referenduma ni, v tistem delu referenduma tudi biti ne more.
Tega referenduma v delu nereferendabilnih določb zakona tako ne bo, zato tudi kakršna koli nasprotna volja volivcev ne bo obstajala, ker ustavnoskladno niti pojmovno ne more nastati.
Skratka, če ZIURS na referendumu pade, lahko pravno gledano Vlada že naslednji dan tiste njegove določbe, ki se nanašajo na »davke, carine in druge obvezne dajatve«, vključi v nov predlog zakona.
Ali bi bilo tako ravnanje tudi politično smotrno, pa je že vprašanje, če parafraziramo naše vrlo Ustavno sodišče, ki se v tej kolumni ni postavilo.
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
Spoznajte LEXI
Ni vključena v vaš paket
