Poostrene kontrole v Avstriji – Štajerska in Koroška pod posebnim nadzorom

Po objavljenih podatkih je bilo leta 2025 pregledanih 1.327 tujih podjetij in 3.691 napotenih delavcev, predlagane globe pa so dosegle približno 5,37 milijona evrov.

Podjetnikom zato priporočamo, da imajo še pred začetkom opravljanja dela v Avstriji urejeno vso zahtevano dokumentacijo. Obveznosti so odvisne od dejavnosti, načina izvajanja storitve, trajanja dela in od tega, ali podjetnik delo opravlja sam ali v Avstrijo napotuje zaposlene.

1. Upravičenost do opravljanja dejavnosti

Podjetje mora biti za dejavnost, ki jo bo opravljalo v Avstriji, ustrezno registrirano že v Sloveniji. Če gre po avstrijskih predpisih za regulirano dejavnost, je treba pred prvim začetkom dela vložiti prijavo čezmejnega opravljanja storitev – Dienstleistungsanzeige. Prijavo je treba obnoviti za vsako leto, v katerem namerava podjetje opravljati storitve v Avstriji. Pred začetkom dela je priporočljivo preveriti tudi vpis v avstrijski register izvajalcev storitev. Uradni avstrijski podjetniški portal – Dienstleistungsanzeige

2. Pogodba oziroma naročilo avstrijskega naročnika

Podjetje naj ima pisno pogodbo ali potrjeno naročilo, iz katerega so razvidni:

• naročnik in izvajalec,
• vrsta ter obseg storitve,
• kraj in čas izvajanja,
• dogovorjena cena,
• odgovornost za material, opremo in organizacijo dela.

Izvajanje dela mora imeti značilnosti samostojne podjetniške storitve. Če podjetnik dejansko dela po navodilih naročnika, v njegovem delovnem procesu in brez lastne podjetniške samostojnosti, lahko avstrijski organi presodijo, da gre za prikrito delovno razmerje ali nedovoljeno posredovanje delovne sile.

3. Obrazec A1

Za vsakega napotenega zaposlenega je treba pravočasno pridobiti obrazec A1, s katerim se dokazuje, da je delavec med začasnim delom v Avstriji še naprej vključen v slovenski sistem socialne varnosti. Obrazec A1 potrebuje tudi samozaposlena oseba, ki gre začasno sama opravljat primerljivo dejavnost v Avstrijo. 

4. Prijava napotenih delavcev ZKO3

Če podjetje v Avstrijo napoti zaposlene, mora njihovo napotitev pred začetkom dela prijaviti avstrijskemu organu ZKO. Za napotene delavce se praviloma uporablja obrazec ZKO3, pri čezmejnem posredovanju oziroma zagotavljanju delovne sile pa obrazec ZKO4.

Minimalnega obdobja, za katero prijava ne bi bila potrebna, praviloma ni – obveznost lahko nastane tudi pri zelo kratkotrajnem delu. Za novo pogodbo z novim naročnikom je praviloma potrebna nova prijava. Spremembe kraja dela, delovnega časa, obdobja napotitve ali napotenih oseb je treba prijaviti brez odlašanja. Avstrijska platforma za napotene delavce – prijava napotitve

Na kraju opravljanja dela mora biti v papirni ali elektronski obliki praviloma dostopna naslednja dokumentacija:

• kopija prijave ZKO3 oziroma ZKO4,
• obrazec A1 za vsakega napotenega delavca,
• pogodba o zaposlitvi ali pisna informacija o bistvenih pogojih zaposlitve,
• dokazila o pravilni razvrstitvi delavca po avstrijski kolektivni pogodbi,
• plačilne liste oziroma obračuni plač,
• dokazila o dejanskem izplačilu plače,
• evidenca delovnega časa,
• prikaz dodatkov, nadur in drugih sestavin plačila,
• pogodba oziroma naročilo za izvedbo storitve,
• pri državljanih tretjih držav tudi ustrezna dovoljenja in dokazila o zakoniti zaposlitvi.

Dokumenti so lahko praviloma dostopni v nemškem ali angleškem jeziku, prevodi pa ne potrebujejo uradne overitve. Obrazca A1 ni treba prevajati. Avstrijski organi lahko določeno plačno dokumentacijo zahtevajo tudi po zaključku napotitve, zato jo mora podjetje ustrezno hraniti. Uradni povzetek zahtev za napotene delavce

Posebno pozornost je treba nameniti plačilu napotenih delavcev. Za čas dela v Avstriji jim mora biti zagotovljeno najmanj plačilo, določeno z veljavno avstrijsko zakonodajo oziroma ustrezno kolektivno pogodbo.

Pred napotitvijo je zato treba ugotoviti:

• katera avstrijska kolektivna pogodba velja za dejavnost in konkretno delo,
• v katero tarifno skupino se uvršča posamezni zaposleni,
• ali je treba upoštevati njegovo strokovno usposobljenost in pretekle delovne izkušnje,
• kakšna minimalna urna postavka mu pripada,
• kateri dodatki pripadajo za nadure, nočno, nedeljsko, praznično ali drugo posebno delo,
• ali mu pripadajo povračila stroškov prevoza, prehrane in nastanitve.

Odločilno je delo, ki ga zaposleni dejansko opravlja v Avstriji, ne samo naziv njegovega delovnega mesta ali višina plače, dogovorjena v slovenski pogodbi o zaposlitvi. Avstrijske kolektivne pogodbe poleg osnovnega plačila urejajo tudi razvrstitve, dodatke, nadure in pogosto druga izplačila. Avstrijska platforma – določitev minimalnega plačila

Za izvajalce gradbenih in z njimi povezanih del veljajo dodatne obveznosti po pravilih sklada BUAK. Za napotene gradbene delavce lahko obveznost vključitve v avstrijski sistem dopustniške blagajne in plačevanja dodatkov nastane že s prvim dnem dela.

Začetno prijavo podjetja iz EU oziroma EGP praviloma nadomesti prijava ZKO, ki jo pristojni organ posreduje BUAK. Če delo traja več kot en koledarski mesec, je treba BUAK praviloma pošiljati tudi mesečna nadaljnja poročila, in sicer do 15. dne naslednjega meseca. BUAK – napoteni delavci in zahteve za prijavljanje gradbenih del

Pred začetkom dela je treba glede na vrsto posla preveriti še:

• pravilen obračun DDV in morebitno uporabo mehanizma obrnjene davčne obveznosti,
• morebitno obveznost davčne registracije v Avstriji,
• spoštovanje avstrijskih pravil o delovnem času in počitkih,
• varnost in zdravje pri delu ter uporabo zahtevane osebne varovalne opreme,
• ustreznost zavarovanja odgovornosti,
• dovoljenja za državljane tretjih držav,
• ali zaradi trajanja in načina poslovanja v Avstriji nastaja stalna poslovna enota.

Davčna obravnava ni pri vseh storitvah enaka. Pri gradbenih storitvah in storitvah, povezanih z nepremičninami, je treba DDV obravnavo preveriti posebej, še preden je izdan račun. Avstrijski podjetniški portal – sistem reverse charge

Avstrijski nadzorni organi lahko preverjajo prijavo napotitve, obrazce A1, zakonitost opravljanja dejavnosti, delovni čas, pravilnost obračuna plač in dejanska nakazila zaposlenim.

Zato pred odhodom preverite:

•  dovoljenje oziroma prijavo čezmejnega opravljanja dejavnosti,
•  obrazce A1,
•  prijave ZKO3 ali ZKO4,
•  pogodbe in dokazila o naročilu,
•  pravilno kolektivno pogodbo in urne postavke,
•  plačno dokumentacijo in evidence delovnega časa,
•  morebitne obveznosti do BUAK ter
•  davčno in DDV-obravnavo storitve.

Vsa dokumentacija mora biti urejena pred začetkom dela in med izvajanjem storitve dostopna odgovorni osebi na delovišču. Zahteve se razlikujejo glede na dejavnost in okoliščine posameznega posla, zato naj podjetje pred vsakim odhodom preveri obveznosti za konkreten primer.

Vir: OOZ Ravne, 24. 7. 2026