DOHODNINA – DOHODEK IZ ZAPOSLITVE
12. 10. 2026
Regres in letni dopust
sprememba dokumenta
***
Več na povezavi: Regres in letni dopust, 8. izdaja, oktober 2026
Vir: FURS, 12. 10. 2026
_______________________
SPREMEMBE IN DOPOLNITVE:
5.2 Izplačilo regresa, če ima delavec več delodajalcev
Pri obračunu in plačilu prispevkov iz naslova regresa, ki presega 100% zadnje znane povprečne plače, je bistvena enaka obravnava delavcev, ki regres prejemajo pri enem delodajalcu, kot tudi delavcev, ki prejmejo regres izplačan s strani različnih delodajalcev, saj so vsi delavci v formalnopravno enakem položaju. Če ima delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za krajši delovni čas pri dveh ali več delodajalcih in tako dosega polni delovni čas, določen z zakonom, mu po ZDR-1 pripada sorazmerni del regresa za letni dopust pri vsakem od teh delodajalcev glede na delovni čas, za katerega ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi pri vsakem delodajalcu. Glede na navedeno se tudi za namen določitve osnove za obračun akontacije dohodnine in prispevkov določi neobdavčen znesek pri vsakem izmed delodajalcev v sorazmernem delu od zneska PP, upoštevajoč sorazmeren čas zaposlitve. To v praksi pomeni, da se za vsako posamezno delovno razmerje, ugotovi, kakšen je neoprispevčen del regresa (npr. za polovico polnega delovnega časa se lahko brez plačila prispevkov izplača znesek letnega regresa do višine 50 % povprečne mesečne plače, veljavne na dan izplačila regresa) in se prispevki plačajo od zneskov, ki presegajo mejni znesek oprostitve. Ker je t. i. pogodba o zaposlitvi za dopolnilno delo po 147. členu ZDR-1 prav tako pogodba o zaposlitvi za krajši delovni čas, navedeno velja tudi za primere, ko delavec poleg dela po pogodbi o zaposlitvi za polni delovni čas opravlja dopolnilno delo po 147. členu ZDR-1 pri drugem delodajalcu in na ta način dosega »povečan« delovni čas.
Drugače pa velja v primerih, ko delavec opravlja tudi dopolnilno delo po 147. členu ZDR-1 in na ta način dosega »povečan« delovni čas .Tovrstno analogijo je treba uporabiti tudi v primerih, ko delavec opravlja dopolnilno delo pri istem delodajalcu in na ta način dosega »povečan« delovni čas. Po pojasnilu ministrstva, pristojnega za delo, je pri obračunu in plačilu prispevkov iz naslova regresa, ki presega 100% zadnje znane povprečne plače, bistvena enaka obravnava delavcev, ki jim regres za dopolnilno delo izplača isti delodajalec kot tudi delavcev, ki prejmejo regres izplačan s strani različnih delodajalcev, saj so vsi delavci v formalnopravno enakem položaju. Glede na predhodno navedeno z vidika delovnopravne in pokojninske zakonodaje, regres za letni dopust ne sme obravnavati samostojno za vsako posamezno sklenjeno delovno razmerje, ampak se zneski izplačanih regresov za posameznega delavca iz vseh sklenjenih delovnih razmerjih, vključno z dopolnilnim delom seštevajo, prispevki pa se obračunajo in plačajo od skupnega zneska izplačanih regresov, ki v seštevku presega znesek 100% povprečne plače je pri obračunu in plačilu prispevkov iz naslova regresa, ki presega 100 % zadnje znane povprečne plače, treba izhajati iz dejstva, da vsaka posamezna sklenjena pogodba o zaposlitvi predstavlja samostojno enoto. To pomeni, da v primeru, ko ima delavec z istim delodajalcem sklenjeno pogodbo o zaposlitvi s polnim delovnim časom in še pogodbo o zaposlitvi za dopolnilno delo, se znesek regresa, ki se upošteva pri ugotavljanju oprostitve plačila prispevkov, ugotavlja ločeno za vsako posamezno pogodbo o zaposlitvi, saj je regres pravica, ki izhaja iz posamezne pogodbe o zaposlitvi. Za vsako sklenjeno pogodbo o zaposlitvi je treba ob izplačilu ugotoviti pripadajoči znesek regresa ter ga primerjati z zakonsko določenim zneskom oziroma mejo, ki jo predstavlja povprečna plača oziroma njen sorazmerni del. Od zneska regresa, ki preseže tako ugotovljeno mejo, se obračunajo in plačajo prispevki za socialno varnost.
5.4 Regres in prenehanje delovnega razmerja
Primer 7: Delavec do 1. 7. prejme celoten znesek regresa, ki je v celoti neobdavčen, ker ne presega zakonske višine neobdavčenega regresa, nato pa mu delovno razmerje pri delodajalcu preneha. Ob prenehanju delovnega razmerja lahko delodajalec od delavca zahteva vračilo sorazmernega dela regresa, ki ga potem delavec vrne ali pa se delavec z vračilom ne strinja. Delodajalec se lahko tudi odloči, da vračila sorazmernega dela regresa od delavca ne bo zahteval.
Vprašanje: Če delavec sorazmernega dela regresa ne vrne, ali delodajalec izplačilo davčno obravnava drugače kot regres in popravi REK obrazec?
V davčno osnovo in osnovo za plačilo prispevkov za socialno varnost se ne všteva regres, ki je določen kot pravica iz delovnega razmerja v skladu z zakonom, in sicer do višine 100 % PP zaposlenih v Sloveniji. Za vsebinsko opredelitev posameznega dohodka kot dohodek, ki se lahko obravnava po 13. točki prvega odstavka 44. člena ZDoh-2 in po tretji alineji tretjega odstavka 144. člena ZPIZ-2 oziroma kot regres, je ključna pravica do tega dohodka po delovnopravni zakonodaji kot je že predhodno navedeno.
Niti v ZDoh-2 niti v ZPIZ-2 ni podlage za to, da bi se višina limita za neobdavčen oziroma neoprispevčen regres, ki je določen v 100 % PP zaposlenih v Sloveniji oziroma pri letnem obračunu dohodnine v višini 100 % povprečne letne plače zaposlenih v Sloveniji, preračunane na mesec, za leto za katero se dohodnina odmerja, upoštevala v sorazmernem delu, če delavcu po delovnopravni zakonodaji ne pripada celoten regres, ker so se pogoji ki določajo davčno obravnavo po izplačilu spremenili. Ob tem je treba upoštevati tudi dejstvo, da so bili v času izplačila regresa izpolnjeni pogoji za njegovo izplačilo in delodajalec ni mogel predvideti, da bo delavcu naknadno po izplačilu regresa prenehalo delovno razmerje pri tem delodajalcu. Glede na navedeno v primeru prekinitve delovnega razmerja, ko delavec ne vrne sorazmernega dela regresa, delodajalcu ni treba popravljati REK obrazca in dohodka drugače davčno obravnavati.
Navedeno smiselno velja tudi v drugih primerih, kjer se v trenutku izplačila izpolnjeni pogoji za višino pravice do regresa naknadno spremenijo (delavec preide iz polnega delovnega časa v krajši delovni čas, smrt delavca…).
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
Pogovor z LEXI
