OECD tako za leti 2025 in 2026 napoveduje upočasnitev gospodarske rasti na 2,9 odstotka, potem ko je bila v letu 2024 ocenjena na 3,3 odstotka. V evro območju naj bi gospodarska rast letos dosegla 1 odstotek, v prihodnjem letu pa naj bi se dvignila na 1,2 odstotka. Tako kot za 21. držav EU, največ Avstriji za 1,4 odstotne točke, je OECD s poslabšanjem svetovnih gospodarskih obetov znižala tudi napoved gospodarske rasti za Slovenijo. Kljub vsemu pa naj bi se po zadnji oceni OECD gospodarska rast Slovenije v letošnjem letu ohranila na 1,6 odstotka, v prihodnjem letu pa celo okrepila na 2,4 odstotka in še naprej presegala povprečno rast držav članic evrskega območja.
V primerjavi z decembrskimi predvidevanji OECD se je sicer ocena gospodarske rasti za Slovenijo v letošnjem letu znižala za eno odstotno točko, kar je peta najvišja revizija med državami članicami Evropske unije. V Sloveniji bo zasebno potrošnjo napajala močna rast plač, medtem ko bo okrevanje investicijske aktivnosti podprto z državno porabo za obnovo po poplavah in sredstvi EU. Uresničitev OECD napovedi obdajajo predvsem negativna tveganja, povezana s stopnjevanjem obrambnih ukrepov, močnejšo rastjo plač od pričakovane, okrnjeno konkurenčnostjo in dolgotrajnejšo inflacijo. Ob povečanju državnih odhodkov za obnovo po poplavah in obrambo se bo po ocenah OECD proračunski primanjkljaj v letu 2025 povečal na 1,7 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). Kljub temu naj bi se javni dolg do leta 2026 znižal na 65,6 odstotka BDP.
OECD poudarja, da je za zagotavljanje dolgoročne javnofinančne vzdržnosti poleg pokojninske reforme ključno sprejetje dodatnih strukturnih sprememb na področju zdravstvenega varstva in davčne politike, to pa so tudi cilji, ki jih vlada zasleduje že od začetka mandata.
OECD je v junijski napovedi ocenil, da bo Slovenija imela:
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
