Fiskalni svet je objavil novo številko publikacije Mesečna informacija, iz katere je razvidno, da se je primanjkljaj državnega proračuna (brez interventnih ukrepov) v letu 2025 občutno povečal in znašal 1,7 milijarde evrov (leta 2024 je znašal 0,2 milijarde evrov). Po veljavnih proračunskih dokumentih naj bi se v letih 2026 in 2027 še poglobil.
Visok primanjkljaj ob koncu leta je tokrat izhajal predvsem iz ukrepov ekonomske politike (zimski regres in dodatek, dodatno financiranje zdravstvene blagajne), ne pa iz izrednih razmer, kot v preteklih letih, ugotavlja Fiskalni svet.
Prihodki državnega proračuna so rasli počasneje kot leto prej. Glavni vir rasti so bila evropska sredstva in ne domači viri, ki so bili pod negativnim vplivom poslabšanih gospodarskih razmer.
Odhodki državnega proračuna (brez interventnih ukrepov) so se povečali za 15 odstotkov, kar je petkrat hitreje kot leto prej. Rast je bila široka osnovana, ključni razlog so bili višji stroški dela zaradi plačne reforme in zimskega regresa. Investicije so se povečale za okoli petino, polovica rasti je bila posledica večjih vlaganj v obrambo.
Realna tekoča poraba celotnega sektorja država se je lani drugo leto zapored povečala bistveno hitreje od ocenjene dolgoročne rasti gospodarstva. Podobna dinamika se obeta tudi v prihodnjih letih. Visoka rast tekoče porabe je z vidika vzdržnosti tvegana, saj jo je po uveljavitvi pravic težko zmanjševati. Nosilci ekonomske politike bi se zato morali vzdržati spodbujanja pričakovanj po nadaljnjih intervencijah države, opozarja Fiskalni svet.
Delež bruto dolga glede na BDP se je lani povečal predvsem zaradi večjega primanjkljaja. Delež dolga je na podobni ravni kot pred začetkom epidemije, pomemben blažilnik tveganj je še vedno visoka likvidnostna rezerva.
Vir: Fiskalni sver RS, 8. 1. 2026
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
