Z omenjeno odločitvijo so sedanje prehodne ravni količnika nekaterih kratkoročnih poslov financiranja z vrednostnimi papirji, ki jih imajo banke, postale trajne. Te ravni količnika se uporabljajo kot pomoč pri izračunu ključne bonitetne zahteve in zahteve glede stabilnosti, znane kot količnik neto stabilnega financiranja.
Brez posredovanja bi se količniki, ki so v okviru sedanje trajne ureditve nižji od tistih, določenih na podlagi mednarodnih baselskih standardov za banke, 28. junija letos takoj povečali. Uporaba nižje ravni količnika za posle financiranja z vrednostnimi papirji v formuli za izračun količnika neto stabilnega financiranja bi morala spodbuditi večjo likvidnost bank v EU, ne da bi to vplivalo na njihovo stabilnost.
Obenem je več večjih jurisdikcij zunaj EU že uvedlo nižje trajne faktorje poslov financiranja z vrednostnimi papirji za izračun količnika neto stabilnega financiranja od tistih iz baselskih standardov. Če se prehodne ravni količnika ne bi ohranile, bi bile banke EU v slabšem položaju.
Naslednji koraki
To je zadnji korak v postopku sprejetja. Spremembe uredbe o kapitalskih zahtevah bodo zdaj objavljene v Uradnem listu EU in se bodo uporabljale od 29. junija 2025.
V skladu s posodobljeno zakonodajo bo Evropski bančni organ vsakih pet let spremljal učinek sprememb in poročal o njem.
Ozadje
Baselski odbor za bančni nadzor se je dogovoril o standardih Basel III, da bi okrepili bonitetno ureditev, nadzor in obvladovanje tveganja bank v odziv na svetovno finančno krizo v letih 2007 in 2008. Z uredbo in direktivo o kapitalskih zahtevah se standardi, vključno s tistimi, na katerih temelji količnik neto stabilnega financiranja, prenašajo v pravo EU.
Količnik neto stabilnega financiranja je ključna metrika likvidnosti, katere cilj je zagotoviti, da imajo banke stabilne vire financiranja za podporo svojim dejavnostim v enoletnem obdobju, s čimer se prepreči prevelika neusklajenost zapadlosti med sredstvi in obveznostmi ter preveliko zanašanje na kratkoročno financiranje.
EU je za nekatere kratkoročne posle, zlasti kratkoročne posle financiranja z vrednostnimi papirji, kot prehodni ukrep do 28. junija 2025 prvotno uporabila nižje faktorje potrebnega stabilnega financiranja, ki se uporabljajo pri izračunu skupnega količnika neto stabilnega financiranja. Namen tega je bil preprečiti motnje v likvidnosti trga, zlasti na trgih državnih obveznic in repo trgih.
Kratkoročni posli financiranja z vrednostnimi papirji so zavarovani posli na kapitalskem trgu, pri katerih se sredstva banke začasno zamenjajo za denarna sredstva. Večinoma so v obliki medbančnih transakcij med finančnimi institucijami. Posli financiranja z vrednostnimi papirji so za banke bistvenega pomena, saj zagotavljajo likvidnost trgov, zlasti za državne obveznice.
- Regulacija bančništva v EU (ozadje)
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
