Državni zbor Republike Slovenije je novi zakon sprejel na redni seji 28. januarja 2026. Temeljni cilj predpisa je zaščita novinarjev, aktivistov, raziskovalcev, žvižgačev in drugih oseb, ki delujejo v javnem interesu, pred očitno neutemeljenimi tožbenimi zahtevki, usmerjenimi predvsem v finančno in psihično izčrpavanje tožencev. Sodišča imajo po novem možnost, da tovrstne zadeve obravnavajo prednostno ter očitno neutemeljene tožbe zavržejo že v izjemno zgodnji fazi postopka.
Če sodišče prepozna elemente SLAPP tožbe, lahko tožeči stranki na predlog toženca naloži obvezno plačilo varščine za stroške postopka. Če tožnik varščine v roku, ki ga določi sodišče, ne plača, se po zakonu šteje, da je tožbo umaknil. Posebnost slovenske implementacije je dejstvo, da se institut varščine ne omejuje zgolj na civilnopravne spore, temveč se razširja tudi na kazenske postopke, s čimer želi zakonodajalec preprečiti zlorabe zasebnih kazenskih tožb zaradi domnevnih razžalitev ali obrekovanj. (Direktiva (EU) 2024/1069 se sicer nanaša izključno na civilne postopke s čezmejnim elementom.) V primeru, da tožnik s strateško tožbo ne uspe, mu sodišče naloži plačilo vseh stroškov nasprotne stranke, vključno s polnimi odvetniškimi stroški. Zakon izrecno predvideva tudi možnost odškodnine za toženo stranko in izrek denarne kazni tožniku.
Sprejem zakona so pozdravili v Društvu novinarjev Slovenije in nevladnih organizacijah, kot je Transparency International Slovenia, kjer že dlje časa opozarjajo na porast zlonamernih in verižnih tožb proti raziskovalnim novinarjem in aktivistom civilne družbe. Na drugi strani je v delu pravne stroke in politike slišati opozorila, da bi utegnila preširoka in prehitra interpretacija »očitne neutemeljenosti« s strani sodišč nedopustno poseči v ustavno pravico do sodnega varstva in svobodno odvetniško zastopanje. Ključno vlogo pri iskanju pravega ravnovesja bo tako odigrala sodna praksa višjih sodišč. Ob tem velja dodati, da so 25. februarja 2026 začele veljati tudi sistemsko povezane spremembe zakonov s področja odvetništva, probacije in prekrškov (ZOdv-H, ZPro-A in ZP-1L).
Praktični vpliv
Odvetniki, ki zastopajo tožene stranke v zadevah z elementi SLAPP, lahko odslej uporabljajo nova procesna orodja in že v prvih vlogah sodišču predlagajo plačilo varščine ter zahtevajo prednostno obravnavo in zgodnje zavrženje tožbe. Na drugi strani morajo pooblaščenci tožečih strank pri vlaganju odškodninskih ali zasebnih kazenskih tožb zoper medije, organizacije ali posameznike zaradi njihovih izjav v javnem interesu opraviti izjemno strog predhodni preizkus utemeljenosti zahtevka.
Viri in reference
- Zakon o zaščitnih ukrepih zoper strateške tožbe za onemogočanje javnega udejstvovanja, Ur. l. RS, št. 10/26
- Direktiva (EU) 2024/1069 o zaščiti oseb, ki se udejstvujejo pri udeležbi javnosti, pred očitno neutemeljenimi tožbenimi zahtevki ali zlorabljenimi sodnimi postopki
- https://www.iusinfo.si/medijsko-sredisce/v-srediscu/zakon-o-zascitnih-ukrepih-zoper-strateske-tozbe-za-onemogocanje-javnega-udejstvovanja-zzustoju-322271
- https://www.rtvslo.si/slovenija/veljati-zacel-zakon-ki-omogoca-zascito-pred-slapp-tozbami/774509
- https://www.24ur.com/novice/slovenija/v-veljavo-stopa-zakon-proti-slapp-tozbam-kaj-prinasa.html
